"Bolezen kraljev" – hemofilija, redka motnja strjevanja krvi, je danes povsem obvladljiva bolezen

MMC priporoča

Oddaja TV Klinika

11. november 2026 ob 11.56 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Če se kri zaradi pomanjkanja nekaterih beljakovin, t. i. faktorjev za njeno strjevanje, po poškodbi ne strjuje, kot bi se morala, govorimo o redki dedni motnji – hemofiliji.

Foto: Televizija Slovenija/Zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Še pred pol stoletja je bila ta bolezen zelo nevarna, življenjska doba bolnikov pa kratka, saj je bil zanje lahko usoden tudi povsem navaden padec. Ime "bolezen kraljev" izvira iz dejstva, da je bila njena prenašalka kraljica Viktorija, po njenih hčerah pa se je hemofilija prenesla na španske kraljeve dvore. Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske, ki so prenašalke, pa zelo redko. V Sloveniji danes živi manj kot tristo oseb s to boleznijo.

Oglas

"V Sloveniji v povprečju odkrijemo novega otroka s hemofilijo na dve leti. Po navadi se bolezen pokaže s krvavitvijo v velik sklep, torej jo odkrijemo, ko otroci začnejo hoditi in pri tem padejo ter tako utrpijo prvo krvavitev. Lahko jo odkrijemo tudi prej, če otrok potrebuje operativni poseg – na primer zaradi ukleščene kile – ali odvzem krvi in se že pri tem pokaže taka krvavitev. Starši so ob postavitvi diagnoze sprva seveda prestrašeni, ker je bolezen redka in je ne poznajo, ko pa jim razložimo, kakšna sta sodobno zdravljenje in obravnava, jo polagoma sprejmejo in se naučijo živeti z njo – kot z nekakšno kar 'prijazno' spremljevalko," v oddaji TV klinika z Davidom Zupančičem pojasnjuje pediatrinja Barbara Faganel Kotnik s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana.

V nasprotju z ljudskim prepričanjem pri hemofiliji krvavitve na mestu poškodbe niso močne, temveč dolgotrajne, saj se kri ne strjuje pravilno in se zato ne ustavi.

Bolezen se praviloma potrdi po poškodbi, ureznini, operaciji ali zobozdravstvenem posegu, ko se pojavi nepojasnjena in pretirana krvavitev. Ta povzroči specifične, velike ali globoke modrice, bolečine v sklepih, kri v urinu. Hemofilijo lahko odkrijejo tudi pri nenavadnih krvavitvah po cepljenju ali krvavitvah iz nosu brez pojasnjenega vzroka.

Irena Preložnik Zupan, internistka in hematologinja s KO-ja za hematologijo UKC-ja Ljubljana, razlaga: "Za težko obliko hemofilije so značilne spontane krvavitve v velike sklepe, ki nosijo našo težo: gležnji, kolena in komolci. Če zdrav človek na primer preteče maraton, lahko pri tem nastanejo mikrokrvavitve v sklepih, ki pa se hitro ustavijo. Pri bolnikih s težko obliko hemofilije pa, ker ni ustreznega strdka, pride do počasnega mezenja krvi. Ta se ustavi šele s pritiskom okoliških tkiv. Za hemofilijo so torej značilne spontane krvavitve v velike sklepe."

Danes so bolnikom na voljo številne zelo uspešne terapije, ki jim omogočajo povsem normalno življenje. Otroci, rojeni v zadnjih treh desetletjih, že od začetka prejemajo profilaktično zdravljenje, zato nimajo okvar sklepov. Zaradi ponavljajočih se krvavitev bi sicer lahko utrpeli velike poškodbe sklepov – artropatije, ki so v preteklosti privedle celo do invalidnosti. To pri starejših generacijah bolnikov ni bilo redko, saj ima večina bolnikov, starejših od petdeset let, zaradi te bolezni hude okvare sklepov.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅