Nevladniki: Napoved prepovedi našega referendumskega angažiranja nas ne bo prestrašila

Slovenija

Novinarska konferenca Pobude proti politični policiji

11. november 2026 ob 10.32 • Zadnji poseg: 11. november 2026 ob 10.57 • Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ta koalicija je svoj mandat začela z ustrahovanjem tistih, ki upajo misliti s svojo glavo, ki so pripravljeni svojo kritiko povedati na glas," se je na predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji odzval Direktor CNVOS-a Goran Forbici

Foto: Borut Živulovič/Bobo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Direktor centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici meni, da gre pri predlogu zakonske noveleza nov poskus omejevanja delovanja civilne družbe in njenega sodelovanja v referendumskih kampanjah.

Oglas

Začeli so z vlaganjem kazenskih ovadb zoper družbene aktiviste, nadaljevali so z ustanovitvijo parlamentarne preiskave zoper nevladne organizacije. Ko nas to ni prestrašilo, so de facto ukinili sklad za nevladne organizacije in s tem civilni družbi odvzeli nekaj sredstev. Ker se še vedno nismo uklonili, ker smo bili aktivni pri oktobrskem referendumu in ker bomo enako aktivni tudi 6. decembra oz. v referendumski kampanji zoper zakon, ki bo dejansko uničil Slovenijo, v proračunu izkopal milijardno luknjo, so zdaj poskusili še z nečim. Želijo nam odvzeti glas ob referendumskih kampanjah, je poudaril.

Po njegovih besedah zakonodaja že zdaj prepoveduje financiranje referendumskih kampanj s tujimi sredstvi, spoštovanje teh pravil pa nadzira računsko sodišče. Organizatorji kampanj morajo po koncu referenduma oddati podrobna finančna poročila, nedovoljene donacije pa so dolžni nameniti v dobrodelne namene.

Forbici ocenjuje, da je predlagana prepoved sodelovanja organizacijam, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine, absurdna in bi imela daljnosežne posledice.
"Če bi vlada razpisala referendum o financiranju znanosti, v kampanji ne bi smela sodelovati niti Institut Jožef Stefan niti Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Če bi šlo za referendum o visokem šolstvu, bi morale molčati univerze in fakultete. Podobno velja za športne organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine oziroma iz evropskih programov," je opozoril.

Prepričan je, da predlagatelji zakona ne razumejo vseh posledic takšne ureditve, zato je k nasprotovanju pozval vse organizacije in institucije, katerih delovanje ureja zakonodaja. Koaliciji sporočil, da predlog nevladnih organizacij ne bo utišal: »Tako kot nas niso prestrašile grožnje s kazenskimi ovadbami, parlamentarna preiskava ali ukinjanje finančnih sredstev, nas ne bo prestrašila niti napoved prepovedi našega referendumskega angažiranja.«

Cimerman: Predlog zakona po vzoru avtoritarnih držav

Maja Cimerman z Inštituta Danes je nov dan je ocenila, da gre za nadaljevanje pritiskov oblasti na civilno družbo. Po njenih besedah želi vlada kaznovati nevladne organizacije zaradi uspešnega pridobivanja evropskih sredstev, čeprav te po njenih navedbah prispevajo k razvoju države. "Absurdno je, da članica Evropske unije kaznuje organizacije, ker prejemajo sredstva Evropske unije," je poudarila.

Opozorila je, da so podobne zakonodajne rešitve značilne za avtoritarne države, kot so Rusija, Gruzija in Kirgizistan, ter spomnila, da je podoben madžarski zakon že padel na Sodišču EU. Zavrnila je očitke o tujem financiranju referendumskih kampanj nevladnikov in poudarila, da te temeljijo na prostovoljnem delu ter donacijah državljanov.

Vlado Miheljak. Foto: Borut Živulovič/Bobo

Retorika o tujih plačancih se vrača

Socialni in politični psiholog Vlado Miheljak je predlog zakona označil za del vzorca ravnanja avtoritarnih oblasti, ki po njegovih besedah iščejo povezave med domačimi kritiki in tujimi vplivi.

Spomnil je, da je bila podobna retorika uporabljena že proti civilni družbi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili oporečniki označeni za tuje plačance. Ob tem je tudi opozoril na primer posojila SDS-u iz BiH ter na financiranje medijev, povezanih z SDS-om, iz Madžarske.
"Nič ne pomaga avtoritarnim samodržcem kot volilni poraz. Več kot jih je, lažje mu bo," je dejal Miheljak in volivce pozval, naj se referenduma udeležijo ter glasujejo proti zakonu. Po njegovem bi bil glas proti hkrati tudi glas v podporo civilni družbi.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic je predlagane spremembe zakona označil za poskus preusmerjanja pozornosti z vsebine interventnega zakona. Po njegovih besedah koalicija namesto odgovorov o posledicah zakona predlaga omejitve za civilno družbo. Opozoril je, da bi predlog iz referendumskih kampanj izločil vse organizacije, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine, tudi simbolične zneske.

"Vsak, ki ima dobre argumente, se sogovornikov ne boji. Koalicija ve, da bi ob vključitvi civilne družbe referendum najverjetneje izgubila, zato želi izključiti svoje kritike," je dejal Petek. Ob tem je opozoril tudi na slabo pripravljeno zakonodajo, saj bi predlog po njegovem lahko iz javne razprave izključil celo nekatere njegove zagovornike.

Foto: Borut Živulovič/Bobo

Mirovni inštitut: Mednarodno sodelovanje ni grožnja demokraciji

Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta je poudarila, da predlog ne odpravlja nobene ugotovljene zlorabe, saj je financiranje referendumskih kampanj iz tujine v Sloveniji že prepovedano. Po njenem mnenju temelji predlog na napačni domnevi, da je mednarodna povezanost nevladnih organizacij problematična. "Nevladne organizacije, ki so mednarodno povezane, bogatijo demokracijo, niso njena grožnja," je dejala in dodala, da organizacije v demokratične procese prinašajo znanje, izkušnje in mednarodne standarde s področij človekovih pravic, okolja in vladavine prava. Demokracija je po njenih besedah ogrožena takrat, ko oblast začne določati, kdo sme sodelovati v javni razpravi.

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Dušan Keber pa je predlog zakona označil za nov pritisk na civilno družbo. Opozoril je, da je oblast organizacijam že zmanjšala finančne vire, zdaj pa jim želi omejiti še sodelovanje v referendumskih in volilnih kampanjah. "Oblast se tako boji organizacij, ki znajo povezovati ljudi in ji nastavljati ogledalo, da jim hoče zapreti usta," je dejal.

Po njegovem predlog sledi vzorcem zakonodaje iz Madžarske, Rusije in Gruzije, kjer oblasti pod pretvezo preprečevanja tujega vpliva omejujejo delovanje kritičnih organizacij. Ob tem je poudaril, da civilne družbe ne bodo utišali.
"O prihodnosti države ne bo odločala samo oblast, ampak tudi državljani z glasom na referendumih, volitvah in v javni razpravi," je še pojasnil Keber.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅