Po Oroževih zagotovilih se bo SKOK izvajal po predvidevanjih
Slovenija
Odbor DZ za pravosodje
11. november 2026 ob 9.53 • Zadnji poseg: 11. november 2026 ob 9.58 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s poročilom o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2025. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je zagotovil, da se bodo zakoni iz pravosodnega svežnja, sprejetega lani, prihodnje leto začeli izvajati.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sodišča morajo biti v skladu z zakonom o sodiščih, ki se bo začel uporabljati 1. januarja, reorganizirana, "in tudi bodo", je poudaril. Pa tudi zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, t. i. Skok, se bo 1. julija 2027 začel uporabljati, kot je predvideno, je dodal. Priprave na izvajanje omenjenega zakonskega svežnja in zakona o Skoku potekajo "v petek in svetek", je opozoril.
Oglas
Letni razporedi, ki jih je bilo treba pripraviti zaradi pridruževanja okrajnih sodišč okrožnim s 1. januarjem 2027, so pripravljeni. Pri novih zadevah bodo stranke obveščali, kje se posamezna zadeva obravnava. "Vsa tveganja obvladujemo," je poudaril. V povezavi s Skokom pa je dopustil, da se bo pojavila težava pri zagotavljanju 30 sodnikov. Ko se bodo iztekli roki za prijavo na sodniška mesta za nadomestitev sodnikov, ki bodo izvajali Skok, bodo šele videli, ali se bo prijavilo dovolj kandidatov. Iz poročila, s katerim se je odbor seznanil, sicer izhaja, da so sodišča kljub povečanju števila prejetih zadev in pomanjkanju podpornega osebja v letu 2025 poslovala stabilno in v veliki večini obvladala število prejetih zadev.
Orož je na vprašanje predsednika odbora Andreja Poglajna iz SDS, zakaj se 105. a člen zakona o sodiščih, po katerem lahko sodišča prenesejo reševanje določenega števila zadev na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče, ne uporablja bolj pogosto, dejal, da se je ta ukrep v preteklosti že izvajal. Glede na poročilo za lani je bilo med okrajnimi sodišči prenesenih 663 zadev, od tega 77 odstotkov pomembnejših, med okrožnimi sodišči pa 126 zadev, ki so vse sodile med pomembnejše. Med višjimi sodišči je bilo prenesenih deset pomembnejših zadev. S tem mehanizmom se bodo po njegovi napovedi srečali tudi pri izvajanju sodniške zakonodaje, sprejete novembra lani, od 1. januarja 2027 naprej.
Na Poglajnovo vprašanje glede javnega izrekanja sodb v skladu z ustavo je medtem spomnil, da javnost lahko pride na glavno obravnavo in da so naroki objavljeni na spletni strani sodišč. Vrhovno sodišče svoje odločbe objavlja na spletni strani, pa tudi velika večina odločb višjih sodišč je objavljenih. Z novim zakonom o sodiščih bodo morala tudi okrožna sodišča objavljati sodne odločbe na spletu, ki pa bodo v anonimizirani obliki. Opozoril je, da zaradi varstva osebnih podatkov imen in priimkov strank ne morejo javno objavljati. Prav tako so omejeni s prostorom. Ob vprašanju poslanke Levice Tine Brecelj o komunikaciji med policijo, državnim tožilstvom in sodiščem pa je kot glavni problem izpostavil dejstvo, da ti nimajo enotne sistemske informacijske rešitve. Tako informacijski sistemi ne morejo sodelovati med seboj.
Vendar pa si prizadevajo, da bi to težavo pri interoperabilnosti premostili. V nadaljevanju so se člani odbora seznanili tudi z letnim poročilom Sodnega sveta za leto 2025. Kot je ob predstavitvi poročila poudarila njegova predsednica Urška Kežmah, so postopki izbire kandidatov za sodniška mesta lani tekli najhitreje v zadnjih petih letih. Od objave razpisa v Uradnem listu do pravnomočnosti odločitve o izbiri je v povprečju minilo 263 dni. To je sicer še vedno preveč, vendar to ni samo odgovornost Sodnega sveta, ampak celotnega postopka izbire, je poudarila. Tako je Sodni svet lani zaključil 39 razpisnih postopkov za 71 sodniških mest.
Zanimanje za sodniški poklic je Kežmah označila kot zelo visoko, kar je podkrepila s podatkom, da je lani v izbirnih postopkih sodelovalo kar 563 kandidatov. Napovedala je, da bo Sodni svet še letos spremenil merila za ocenjevanje kakovosti sodnikovega dela. Državna sekretarka ministrstva za pravosodje Barbara Levstik Šega je med pomembnimi dosežki Sodnega sveta izpostavila skrajšanje časa za izvedbo razpisnih postopkov za sodniška mesta. S tem se skrajšuje čas, v katerem sodniška mesta ostajajo nezasedena, kar je pomembno tudi za zagotavljanje nemotenega dela sodišč, je izpostavila. Po oceni ministrstva je Sodni svet lani svoje naloge opravil odgovorno, strokovno in transparentno, je dodala Levstik Šega in se zahvalila Sodnemu svetu za konstruktivno sodelovanje.
V razpravi so članice odbora iz vrst Svobode, SD in Levice opozorile na nedavno neimenovanje kandidata za vrhovnega sodnika v državnem zboru. Tino Brecelj obenem skrbi medel odziv Sodnega sveta ob zapletih ob postopkih imenovanja sodnikov na mandatno-volilni komisiji DZ-ja. Sodnemu svetu je ob tem očitala dvojno držo. Andreja Katič (SD) pa je na Kežmah naslovila vprašanje, kakšne so možne rešitve, če se bo praksa nepotrjevanja sodnikov v parlamentu ponavljala, "da ne bomo imeli do konca mandata ali v prihodnje samo tiste sodnike, ki bodo ustrezali določeni politični opciji," je dejala.
Poglajen je izpostavil, da naloga poslancev ni samo, "da potrjujemo, kar dobimo na mizo, za to odločitvijo moramo tudi stati in jo utemeljiti," je poudaril. Zavrnil je tudi očitek o odsotnosti obrazložitve ob neimenovanju vrhovnega sodnika. V poslanski skupini SDS so to storili, je poudaril. Kežmah je očitke o dvoličnosti Sodnega sveta ostro zanikala. Kot je poudarila, se Sodni svet vedno odzove, tako je bilo tudi ob zadnjem primeru. "Sodni svet se lahko oglaša in svoje odločitve poskušamo obrazložiti, odločitev pa ni bila naša," je poudarila. Med drugim je spomnila, da bodo s prvim januarjem imenovanja vrhovnih sodnikov, ki so že sodniki, v izključni pristojnosti Sodnega sveta.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗