Pred prvim nakazilom preverite, kdo je v ozadju trgovalne platforme

Odprtje trgovalnega računa je lahko danes precej preprosto. Uporabnik prenese aplikacijo, vnese podatke, nakaže denar in že lahko začne kupovati finančne instrumente.

Toda prav zaradi enostavnosti postopka lahko ostane spregledano osnovno vprašanje: kdo dejansko stoji za ponudnikom in pod kakšnimi pravili posluje? Pri izbiri ponudnika zato ni dovolj poznati imena aplikacije. Pomembni so pravna oseba, ki ponuja investicijske storitve, država, v kateri ima sedež, ter nadzorni organ, ki ji je izdal dovoljenje oziroma nadzira njeno poslovanje.

Domen Kregar, borzni posrednik pri Iliriki, opozarja, da je treba ločiti dve ravni: družbo, ki ponuja investicijske storitve, in posameznika, ki znotraj te opravlja posle borznega posrednika. Borznoposredniška družba mora izpolnjevati vrsto zahtev, posamezni borzni posrednik pa mora pridobiti ustrezno dovoljenje in svoje delo opravlja prek licencirane institucije, ne samostojno.

Najprej preverite, kdo je v ozadju aplikacije

Prvo preverjanje ne zahteva poznavanja finančnih trgov. Vlagatelj naj poišče polno pravno ime podjetja, njegov sedež in podatek o tem, kateri organ ga nadzira. »Bistveno je, da se ugotovi, kdo je pravna oseba, ki ponuja storitve, kje je registrirana ter kdo je nadzorni organ,« poudari Matjaž Dlesk, višji upravljavec pri Triglavu Investments.

Pri ponudnikih s sedežem v Sloveniji je osrednji nadzornik agencija za trg vrednostnih papirjev, kjer je mogoče preveriti družbe z dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev in poslov. To pa ne pomeni, da je vsaka platforma, ki je ni med slovenskimi ponudniki, avtomatično sumljiva. Kregar opozarja, da lahko investicijska podjetja iz drugih držav članic EU storitve v Sloveniji opravljajo na podlagi dovoljenja svojega domačega nadzornika.

Pri tujem ponudniku mora zato vlagatelj narediti korak več: najprej ugotoviti, v kateri državi ima podjetje sedež, nato pa preveriti tamkajšnjega regulatorja oziroma ustrezne evropske evidence. To je pomembno predvsem pri aplikacijah, katerih blagovna znamka je veliko bolj prepoznavna od dejanskega imena družbe, s katero uporabnik sklepa pogodbo.

Lepa aplikacija še ničesar ne dokazuje

Profesionalno oblikovana spletna stran, dobro delujoča aplikacija, grafikoni, prikaz donosov in spletna podpora lahko ustvarijo občutek zaupanja, vendar sami po sebi niso dokaz, da ima ponudnik ustrezno dovoljenje.

Dlesk opozarja, da so lahko tudi podatki o pravni osebi ali kontaktih na sumljivih spletnih straneh ponarejeni ali pomanjkljivi. Zato ni dovolj samo najti številke licence ali imena regulatorja na strani ponudnika – podatek je smiselno preveriti še pri nadzornem organu.

Pri tuji platformi bi moral vlagatelj po Kregarjevem mnenju preveriti vsaj to, kdo je pravna oseba za aplikacijo in kdo jo nadzira. Če ponudnik trdi, da ima dovoljenje določenega regulatorja, mora biti mogoče to trditev neodvisno potrditi. Prav tu je razlika med oglaševalsko navedbo in preverljivim podatkom.

Zakaj regulirani ponudnik želi toliko podatkov

Marsikoga lahko pri odpiranju trgovalnega računa preseneti količina zahtevanih podatkov in dokumentacije. Toda pri reguliranih ponudnikih je del tega postopka posledica pravil, ki jih morajo spoštovati. Dlesk poudarja skrbni pregled stranke oziroma KYC, pri katerem ponudnik preveri identiteto stranke in pridobi podatke, potrebne za začetek poslovnega razmerja. Pri slovenskih ponudnikih omenja tudi preverjanje politične izpostavljenosti stranke in druge postopke, ki jih mora ponudnik opraviti.

Kregar dodaja, da morajo borznoposredniške družbe stranke razvrstiti v ustrezne kategorije, razkriti stroške, upravljati nasprotja interesov ter glede na vrsto storitve preverjati znanje in izkušnje stranke. Ponudnik mora stranko seznaniti tudi s pogoji poslovanja, stroški in tveganji, Dlesk pa zato opozarja, da bi morali biti splošni pogoji poslovanja, provizije ter opozorila o tveganjih na spletni strani ponudnika jasno dostopni. »Precej papirologije, vendar je to zaradi vaše zaščite,« pravi.

Samo dejstvo, da ponudnik zahteva izpolnjevanje obrazcev, seveda še ni dokaz, da mu lahko zaupate. Pravno osebo in njeno dovoljenje je še vedno treba preveriti pri pristojnem nadzorniku.

Zajamčen donos in pritisk na nakazilo sta opozorilo

Sumljiva platforma se lahko izda že pred prvim nakazilom. Dlesk kot opozorilna znamenja poudarja obljube o visokih donosih brez jasnega opozorila o tveganju, nejasne podatke o podjetju in pritisk, naj uporabnik denar nakaže čim prej. Na spletni strani so lahko prikazane tudi domnevne izjave zadovoljnih uporabnikov in zgolj pozitivne izkušnje. »Visoki donosi brez tveganja ne obstajajo,« opozarja.

Posebno previdnost svetuje pri ponudbah, povezanih z zelo tveganimi oblikami trgovanja, izvedenimi finančnimi instrumenti ali kriptovalutami, kadar so prikazane kot enostavna pot do visokih donosov brez ustrezne razlage tveganja.

Kregar med opozorilna znamenja uvršča še nezaželene telefonske klice, nagovarjanje prek družbenih omrežij, obljube zajamčenih donosov in pritisk na takojšnjo odločitev. Pozornost zbuja tudi »osebni svetovalec«, ki uporabnika sili v čim hitrejše nakazilo, ter zahteva, naj sredstva nakaže na račun v tretji državi ali v kriptovalutah.

Telefonska številka lahko postane orodje za pritisk

Dlesk pri sumljivih platformah posebej opozarja na način pridobivanja telefonskih kontaktov. Ko uporabnik odda telefonsko številko, lahko sledijo klici, s katerimi ga poskušajo prepričati o čim hitrejšem prvem nakazilu, nato pa še o dodatnih vplačilih. Po njegovih besedah prevarante zanima predvsem kontakt, prek katerega lahko na uporabnika izvajajo pritisk.

Pri regulirani instituciji je postopek drugačen. Ponudnik potrebuje podatke za sklenitev poslovnega razmerja in mora opraviti predpisane postopke identifikacije ter uporabnika seznaniti s pogoji poslovanja in tveganji. Razlika zato ni samo v tem, koliko podatkov platforma zahteva, ampak predvsem, zakaj jih zahteva in kaj se zgodi po tem. Če uporabnika nekdo kontaktira predvsem zato, da ga prepriča o takojšnjem nakazilu, je to drugačen vzorec od postopka pri reguliranem ponudniku.

Sredstva strank morajo biti ločena

Pri reguliranih ponudnikih morajo biti sredstva strank ločena od premoženja družbe. Kregar med pomembnimi zaščitnimi mehanizmi navaja tudi razkritje stroškov, upravljanje nasprotij interesov in pravila pri izvrševanju naročil.

Če vlagatelj prek posrednika kupi delnico, posrednik z njo ne sme razpolagati mimo njegove volje oziroma pogodbenih določil. To pa ne pomeni, da je naložba brez tveganja: varnost sredstev pri posredniku in gibanje vrednosti naložbe sta dve različni vprašanji.

Reguliran posrednik ne zagotavlja dobička

Tu se srečata dve različni vrsti tveganja, ki ju vlagatelji lahko hitro zamenjajo. Prvo je tveganje ponudnika: ali podjetje, ki mu vlagatelj nakaže denar in prek katerega trguje, posluje po pravilih, ali ima ustrezno dovoljenje ter kako ravna s sredstvi strank. Drugo je naložbeno oziroma tržno tveganje: kaj se bo zgodilo z vrednostjo kupljene delnice, ETF ali drugega finančnega instrumenta.

Če vlagatelj prek reguliranega posrednika kupi delnico, njena cena še vedno lahko upade. V skrajnem primeru lahko podjetje propade in vrednost njegove delnice močno upade ali se izgubi. Regulacija ne odloča, kam bo šla cena finančnega instrumenta, zato reguliran ponudnik ni jamstvo za dobiček. Pomeni predvsem, da mora investicijske storitve opravljati po določenih pravilih.

UI je lahko začetek preverjanja, ne zadnja beseda

Oba sogovornika omenjata tudi možnost uporabe orodij UI pri preverjanju tujih platform. Takšno orodje lahko pomaga poiskati pravno ime podjetja, sedež, omembe regulatorja ali druge vire, v katerih se ponudnik pojavlja. Kregar opozarja, da je pri pomembnih informacijah treba preveriti vir, iz katerega podatek izhaja.

Če UI navede, da določeno družbo nadzira neki regulator, vlagatelj zato preverjanja ne bi smel končati pri tem odgovoru. Naslednja koraka sta uradna spletna stran regulatorja in njegova evidenca ponudnikov. Pri dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev je odločilen podatek regulatorja, ne odgovor spletnega iskalnika, družbenega omrežja ali orodja UI.

Pred izbiro prve delnice zato ni najpomembnejše vprašanje, katera naložba bo prinesla največ. Najprej mora biti jasno, komu vlagatelj nakazuje denar in kdo tega ponudnika nadzira. Šele ko je ta del preverjen, se začne druga presoja – kaj kupiti in koliko tveganja je vlagatelj pripravljen prevzeti.

内容来自 Finance.si,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅