Od majhnega družinskega podjetja s štirimi zaposlenimi do svetovnega centra za analizo okolja
V projektu slovenskega podjetja Labena in Inštituta Ruđer Bošković so v sodelovanju z raziskovalno skupino znanstvenika Sandija Orlića na hrvaški strani Jadrana potrdili prisotnost redke vrste morskega psa – sklata, v angleščini poimenovanega angel shark. Vrsta, ki ji na Hrvaškem pravijo sklat sivac, je kritično ogrožena in v Jadranu zelo redka. Squatina squatina, kot je njeno latinsko ime, se pojavlja ob obalah Kanarskih otokov, in sicer na posameznih strogo zavarovanih območjih. Privablja številne potapljače, ki jo želijo videti v naravnem okolju. Eden novejših posnetkov sklata v Jadranu je nastal v Rivanjskem kanalu.
»Njegovo prisotnost smo potrdili z analizo okoljske DNK, torej sledi DNK, ki jih živa bitja puščajo v okolju. Uporabili smo metodo digitalnega PCR, ki jo pri raziskovanju okolja izvajamo od leta 2017, ko smo z njo prvič spremljali človeško ribico v sistemu podzemnih voda okoli Planinske jame v Sloveniji. Digitalni PCR je zelo občutljiva molekularna metoda, ki omogoča zaznavanje zelo majhnih količin iskane DNK v vzorcu. Prav to je njena velika prednost: živali nam ni treba videti ali ujeti, da bi v vzorcu vode našli sled njene prisotnosti,« pojasnjuje Borut Čeh, solastnik in izvršni direktor družinskega podjetja Labena iz Ljubljane.
Od spremljanja redkih vrst do uporabe v medicini

Labena ima dva glavna laboratorija: enega v Sloveniji in drugega v Zagrebu. FOTO: Vedran Peteh/Cropix
Digitalni PCR uporabljajo tudi v medicini, kjer omogoča odkrivanje zelo majhnih količin specifičnih genskih sprememb v vzorcu. »Takšne raziskave smo najprej izvajali za slovenske in nekatere tuje bolnišnice, nato pa smo možnost zelo občutljivega zaznavanja DNK razširili še na okolje oziroma analizo vode in morja. To odpira povsem nove možnosti za spremljanje redkih in ogroženih, pa tudi invazivnih vrst,« pojasnjuje Čeh.
Labena je poslovno pot začela kot majhno družinsko podjetje s štirimi zaposlenimi. Sprva se je ukvarjala z distribucijo medicinske, laboratorijske in procesne opreme, nato pa je odprla in opremila lastne raziskovalne laboratorije ter začela izvajati raziskave za velika farmacevtska podjetja. Danes ima pisarne v devetih državah. Podjetje je leta 1993 v Ljubljani ustanovila Borutova mati Irena Lemut Čeh. Že naslednje leto je začelo poslovati tudi na hrvaškem trgu. Odprtju pisarne na Hrvaškem so sledile pisarne v Bosni in Hercegovini leta 2001, Severni Makedoniji leta 2003, Srbiji leta 2012 in Črni gori leta 2019. V zadnjih letih jih imajo tudi v Albaniji in Italiji.
»Našo tehnologijo lahko uporabljamo povsod. Dogovarjamo se celo za projekt v Viktorijinih jezerih v Afriki, kjer bi ugotavljali tamkajšnjo biotsko raznovrstnost. V Sloveniji izvajamo projekt, povezan s populacijo vider. Še pred nekaj leti so takšne analize opravljali s taksonomskimi metodami, z mikroskopom, zato so postopki trajali predolgo, metoda pa ni bila tako natančna,« poudarja Čeh.
Prihodnost Labene ni negotova
»O invazivnih vrstah danes govorimo skoraj vsak dan, vendar je ključno vprašanje, kako zgodaj lahko zaznamo njihov pojav in kako dobro lahko spremljamo njihovo širjenje. Prav pri tem je lahko okoljska DNK zelo dragocena. Namesto da čakamo, da se neka vrsta tako namnoži, da jo redno opažamo ali lovimo, lahko njene sledi iščemo v vzorcih vode. Dober primer je modra rakovica, invazivna vrsta, ki se je razširila vzdolž hrvaške obale, zlasti številčna pa je na območju Neretve in Malostonskega zaliva. Labena je sodelovala pri njenem spremljanju in analizirala vzorce z različnih lokacij, da bi ugotovili njeno razširjenost. Enako načelo lahko uporabimo pri drugih invazivnih vrstah, pa tudi pri spremljanju redkih, ogroženih in avtohtonih vrst. V prihodnje bo potreba po takšnem spremljanju morja, rek in jezer vse večja, zlasti zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na vodne ekosisteme ter lahko spodbudijo pojav in širjenje novih invazivnih vrst. To ni ključno le za varstvo narave, temveč tudi za ribištvo, turizem in druge gospodarske dejavnosti, ki so odvisne od stanja vodnih ekosistemov. Takšno spremljanje znamo in zmoremo vzpostaviti,« pojasnjuje Čeh.
Labena ima dva glavna laboratorija: enega v Sloveniji, ki se ukvarja z raziskavami, razvojem in analizami zdravil v skladu z zahtevami dobre proizvodne prakse, GMP, in ameriške uprave za hrano in zdravila, FDA, ter drugega v Zagrebu, ki je osredotočen na molekularno biologijo in uporabo tega znanja ter novih tehnologij pri raziskovanju okolja. V skupini deluje tudi podjetniški pospeševalnik Labena Ventures, ki na razpisih izbira obetavna zagonska podjetja ter jim pomaga pri razvoju, komercializaciji in mednarodnem uveljavljanju inovacij. Eden od teh razpisov je prinesel projekt, s katerim je mogoče z analizo vode ugotoviti število človeških ribic v Postojnski jami. Do takrat so njihovo število ugotavljali tako, da so jih potapljači ročno preštevali. Tako njihovega natančnega števila seveda ni bilo mogoče določiti. Labena je leta 2018 prijavljeni projekt finančno in organizacijsko podprla ter z raziskovalko Špelo Gorički na podlagi analize DNK ugotovila število človeških ribic v Postojnski jami. S tem znanjem so se leta 2021 skupaj z Inštitutom Ruđer Bošković prijavili na razpis in pridobili projekt na Hrvaškem. Labena je tako znanje in izkušnje iz slovenskega projekta prenesla na Hrvaško. Zato danes v Zagrebu deluje eden redkih laboratorijev za okoljsko DNK, eDNA, v Evropski uniji.
Spremljanje in upravljanje kmetijskih tal
Na Hrvaškem razvijajo še en zanimiv projekt. SoilScanCro je znanstvenoraziskovalni in razvojni projekt, usmerjen v uporabo okoljske DNK za napredno spremljanje in trajnostno upravljanje kmetijskih tal. Nosilec projekta je Labena, med ključnimi partnerji pa sta Inštitut Ruđer Bošković in Fakulteta za agrobiotehniške vede v Osijeku. Projekt izvajajo v okviru programa IRI S3, sofinancira pa ga Evropska unija.

Borut Čeh, direktor Labene FOTO: Vedran Peteh/Cropix
»Cilj je z biotehnologijo in analizo mikrobioma tal razviti inovativna orodja in rešitve za trajnostno kmetijstvo. Končni cilj je razvoj biognojila, ki bi lahko prispevalo k zmanjšanju čezmerne rabe mineralnih gnojil. Projekt je vreden približno 3,4 milijona evrov,« pojasni Čeh in razkrije, da Labena pripravlja tudi druge projekte, povezane z marikulturo.
»Pri projektu OptiFood4Fish smo si za končni cilj postavili optimizacijo hranjenja rib v marikulturi, da bi zmanjšali čezmerno hranjenje, s tem pa tudi stroške gojenja in nepotrebno obremenjevanje morskega okolja. Stroški ribje krme predstavljajo večino vseh stroškov gojenja rib, zato ima učinkovitejše hranjenje velik gospodarski potencial. V projektu smo z analizo DNK iz vzorcev morske vode spremljali, kako se okolje odziva na intenzivnost hranjenja. Te podatke smo povezali s količino dodane krme, temperaturo morja in letnim časom ter razvili napovedni model, ki omogoča boljši vpogled v to, kako hranjenje vpliva na morsko okolje in kdaj se začnejo pojavljati neželene biološke spremembe,« sogovornik opisuje njihov pristop.
Eden pomembnejših mejnikov v razvoju Labene je bila vzpostavitev laboratorijev v Zagrebu, specializiranih za analizo okoljske DNK. Pridobljene podatke uporabljajo za spremljanje, ohranjanje in izboljševanje kakovosti sladkih in morskih voda ter za ocenjevanje biotske raznovrstnosti in stanja ekosistemov. Naložba v zagrebški laboratorij, v katerem dela pet raziskovalcev, je znašala 2,5 milijona evrov. V Ljubljani, kjer so vložili več kot deset milijonov evrov, imajo 85 zaposlenih.
»Naš center za okoljsko DNK za ves svet bo v Zagrebu oziroma Buzinu, kjer stoji Labenina poslovna stavba z laboratorijskimi, pisarniškimi in skladiščnimi prostori. V Evropi je manj kot deset takšnih certificiranih laboratorijev. Laboratorije za okoljsko DNK smo razvili in vzpostavili na Hrvaškem, ker ima država resnično edinstveno naravo, katere sestavni del so tako morske kot sladke vode. Hkrati je turizem pomemben del hrvaškega gospodarstva, privablja veliko turistov, celotno gospodarstvo pa je od njega odvisno. Že to ustvarja velik pritisk na okolje,« pojasnjuje izvršni direktor Labene.
V Sloveniji poudarek na farmaciji, na Hrvaškem na okolju
V Zagrebu torej v okviru skupine Labena deluje eDNA Labs, specializirani laboratorij za analizo okoljske DNK, ki jo uporabljajo za spremljanje, ohranjanje in izboljševanje kakovosti sladkih in morskih voda ter ocenjevanje biotske raznovrstnosti in stanja ekosistemov. Gre za storitveni in raziskovalno-razvojni laboratorij skupine. Z naprednimi analitskimi metodami in novimi tehnologijami Labenine raziskovalne ekipe prispevajo k inovacijam na področju znanosti o okolju, presojanja vplivov na okolje in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Borut Čeh, direktor Labene FOTO: Vedran Peteh/Cropix
»V Sloveniji smo osredotočeni na farmacijo, na Hrvaškem pa izvajamo analize okolja na molekularni ravni. Popisali smo vse vrste sladkovodnih rib in jih razdelili na avtohtone in invazivne. Lani smo pridobili podoben projekt za analizo tal. Analiza okoljske DNK zajema raziskovanje DNK, prisotne v okolju, in omogoča hitro ter učinkovito ugotavljanje prisotnosti in relativne številčnosti organizmov v različnih habitatih. Tako pridobimo dragocene informacije o biotski raznovrstnosti, zdravju ekosistemov in vplivu človekovih dejavnosti na okolje. V skupini Labena od leta 2015 deluje tudi raziskovalni laboratorij BIA Separations CRO, specializiran za širok nabor analitskih storitev za farmacevtsko industrijo. Labena C.R.O. v Ljubljani na več kot 2500 kvadratnih metrih za farmacevtsko industrijo izvaja analitske storitve za farmacevtske učinkovine, končne farmacevtske oblike, pomožne snovi in vzorce iz proizvodnih postopkov,« področja njihovega dela povzame Borut Čeh.
Proizvodnja pohištva
Del skupine Labena je tudi samostojno podjetje Kvadrilab, katerega osnovna dejavnost je izdelava pohištva za laboratorije, zdravstvene in izobraževalne ustanove ter raziskovalne inštitute. Proizvodni obrat s površino 1800 kvadratnih metrov je v bližini Varaždina.
»Odlično je opremljen, kar nam omogoča izvedbo velikih projektov. V Sloveniji pravkar končujemo obsežen projekt opremljanja 170 laboratorijskih prostorov veterinarske fakultete. Na Hrvaškem smo opremili laboratorije Učnega zavoda za javno zdravstvo Andrija Štampar, izvajamo pa še nekaj večjih projektov. Začeli smo kot distributerji, se razširili na področje storitev na mednarodnem trgu, nato pa dodali lastno proizvodnjo. Poslovanje smo razpršili,« poudarja Čeh.
Labena se je sprva ukvarjala z distribucijo medicinske, laboratorijske in procesne opreme, nato pa je odprla in opremila lastne raziskovalne laboratorije ter začela izvajati raziskave za velika farmacevtska podjetja in živilsko industrijo. Prelomno je bilo leto 2015, ko je prevzela majhen raziskovalno-razvojni laboratorij v Sloveniji. Obsegal je 120 kvadratnih metrov in zaposloval 12 ljudi. Danes je Labena vodilni ponudnik celovitih rešitev na področju laboratorijske in procesne analitike v regiji. Laboratoriji v Ljubljani se razprostirajo na več kot 2500 kvadratnih metrih, v njih pa dela 75 strokovnjakov. Nato so investirali še v laboratorij na Hrvaškem, v katerem za zdaj dela pet raziskovalcev.
V Sloveniji pravkar končujemo obsežen projekt opremljanja
170 laboratorijskih prostorov veterinarske fakultete. Na Hrvaškem smo opremili laboratorije Učnega zavoda za javno zdravstvo Andrija Štampar, izvajamo pa še nekaj večjih projektov.
»Naši strokovnjaki tesno sodelujejo in si izmenjujejo znanje, ne glede na to, ali delajo v Ljubljani ali Zagrebu oziroma odhajajo na raziskovalne obiske in izmenjave v druga evropska mesta. Izkušnje in tehnologije s farmacevtskega in medicinskega področja želimo uporabiti pri raziskovanju okolja, znanje iz okoljskih raziskav pa prenesti na farmacevtsko in medicinsko področje. S tovarno pohištva razvijamo še tretjo dejavnost, proizvodnjo laboratorijskega pohištva v našem obratu pri Varaždinu. Veliko projektov opremljanja smo izvedli na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi zunaj teh dveh držav. Analiza okoljske DNK je v svetu razmeroma nova in zelo zanimiva dejavnost. Ta segment se bo zagotovo razvijal, napredoval in rasel. Zaradi napredka molekularne biologije ima ta del poslovanja zelo dobre obete,« je optimističen sogovornik.
Labena je z Inštitutom Ruđer Bošković prijavila tudi projekt raziskovanja tal za sofinanciranje. Kot pravi Čeh, gre za povsem novo področje, ki se bo v prihodnjem obdobju intenzivneje razvijalo: »Potencial je velik. Vedno si prizadevamo biti med prvimi.«
Poslovanje Labene
Skupina Labena ima, kot razkriva Čeh, približno 140 zaposlenih. Prihodki presegajo 20 milijonov evrov in nadzorovano rastejo po pet- do desetodstotni letni stopnji.
»Letos bomo zaradi številnih projektov za farmacevtsko industrijo v Sloveniji dosegli precej višjo rast. Tako da bi leto lahko končali s približno 23 milijoni evrov prihodkov. Sodelujemo z večino lokalnih in regionalnih, pa tudi z nekaterimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji. Imamo vse potrebne certifikate za delo na evropskem in ameriškem trgu, za katera tudi izvajamo storitve. Pokrivamo vse štiri veje farmacije: generična zdravila, podobna biološka zdravila, biološka zdravila in genske terapije. Samo v Sloveniji farmacevtska podjetja do leta 2030 načrtujejo več kot dve milijardi evrov naložb. Predstavljajo približno osem odstotkov slovenskega BDP, zdravila pa pomenijo več kot 40 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. V svetu ta segment raste po 15- do 20-odstotni letni stopnji. Razvoj zdravil se namreč pospešuje, zato so obeti farmacevtskega sektorja nedvomno dobri. Z rastjo tega sektorja raste tudi Labena,« poudarja sogovornik.
Labena je družinsko podjetje, ki ga je leta 1993 ustanovila Borutova mati Irena Lemut Čeh. Borut Čeh, zdaj izvršni direktor, v njem dela od leta 2006, ko je postal trinajsti zaposleni. Pred dvema letoma se jim je pridružil še njegov brat Boštjan Čeh kot vodja razvoja poslovanja. Boštjan je po izobrazbi magister farmacije z opravljenim programom MBA na London Business School in več kot 13 leti delovnih izkušenj v vodilnih farmacevtskih podjetjih, med njimi GlaxoSmithKline, Novo Nordisk in Otsuka Pharmaceuticals. Na zadnjem delovnem mestu v podjetju Otsuka je vodil evropsko ekipo z več kot 15 sodelavci ter bil odgovoren za uspeh in uvedbo zdravila, ki je prinašalo 350 milijonov evrov letnih prihodkov.
Več kot 20 odstotkov zaposlenih v Labeni ima doktorat znanosti, več kot 90 odstotkov pa visokošolsko izobrazbo. Borut Čeh priznava, da je kader vse težje najti, saj je Hrvaško zapustilo veliko visoko izobraženih ljudi, industrija pa se hitro razvija in nenehno potrebuje nove strokovnjake.
Več kot 20 odstotkov zaposlenih v Labeni ima doktorat znanosti, več kot 90 odstotkov pa visokošolsko izobrazbo. Borut Čeh priznava, da je kader vse težje najti, saj je Hrvaško zapustilo veliko visoko izobraženih ljudi.
»Nekateri se sicer vračajo, tako da imamo tudi v Zagrebu sodelavko, ki se je vrnila iz Belgije. Prizadevati si je treba za vračanje izseljenih, pa tudi za privabljanje tujih študentov in visoko izobraženih mladih ljudi na delo na Hrvaško in v Slovenijo. Evropa ostaja globalno konkurenčna na področju biotehnologije, zato je vlaganje v njen razvoj nujno. Na številnih področjih smo zaostali za Kitajsko in ZDA, vendar je Evropa v biotehnologiji še vedno močna in obvladuje približno 27 odstotkov svetovnega trga. Kar zadeva Hrvaško in Slovenijo, imamo odlične inštitute in ljudi z veliko znanja. Nujno je povezati znanje z gospodarstvom, nato pa te izdelke ponuditi svetovnemu trgu,« razmišlja Borut Čeh.
Prihodki od projektov
Prihodki od projektov v Labeni znašajo od osem do enajst odstotkov vseh prihodkov, odvisno od leta, preostale pa ustvarijo neposredno na trgu. Njihove stranke so velika, srednje velika in mala farmacevtska podjetja. Veliko raziskav opravijo za bolnišnice in inštitute, del pa za države oziroma vlade, denimo popise vrst rib ter njihovih zajedavcev ali mikroorganizmov. V prihodnje pričakujejo tudi posle v pristaniščih.
»Ljudje živimo od sonca, vode in tal. To moramo ohraniti, izzivi pa so vse večji, zlasti zaradi rasti prebivalstva. V Sloveniji in na Hrvaškem je okolje kljub vsemu še vedno precej ohranjeno in v mejah običajnega stanja. To je seveda treba ohraniti. Z napredkom tehnologije bomo lahko vse procese spremljali v realnem času. V preteklosti industrijskega razvoja in njegove hitrosti ni bilo mogoče spremljati na tak način; znanost je vedno zaostajala za dejanskim dogajanjem in tempom rasti industrije. Pričakujem, da bodo v prihodnje to spremljala sama industrijska podjetja. Na Hrvaškem in v Sloveniji znanje imamo, vendar je skoncentrirano v ustanovah. Zato potrebujemo podjetja, ki ga bodo s skupnimi projekti s fakultetami in inštituti prenesla v prakso in izkoristila,« pojasnjuje Borut Čeh.
Na vprašanje, ali je mogoče obvladovati rast populacij invazivnih vrst, kot je modra rakovica, odgovori, da je stanje težko vrniti na prejšnjo raven, mogoče pa ga je nadzorovati: »Zahtevno je, vendar nujno. Pred 50 leti skoraj ničesar ni bilo mogoče meriti, danes pa smo prišli do tega, da lahko vse ugotovimo zelo natančno. Razvoj biotehnologije bo v prihodnje omogočil marsikaj, s čimer bomo lahko ohranjali ravnovesje v naravi. Z rastjo proizvodnje hrane se seveda povečujejo tudi tveganja neželenih posledic te rasti. Dobro je, da hkrati napreduje in se razvija tehnologija, ki jih lahko meri in preprečuje. V zadnjih treh ali štirih letih smo naredili opazen korak naprej, kar je velika priložnost za Evropsko unijo, ki je na področju biotehnologije še vedno zelo razvita. Poleg tega se Evropa dobro zaveda nujnosti varstva okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Spremljanje v realnem času je orodje, s katerim lahko zagotovimo optimalno razmerje med gospodarskim razvojem in ohranjanjem okolja.«
Hrvaška je po njegovih besedah zanimiva iz več razlogov. Je primer čudovite države, v kateri je okolje še precej ohranjeno, hkrati pa ima velike gospodarske ambicije v kmetijstvu, industriji materialov, logistiki in zlasti turizmu. »To pomeni velik gospodarski potencial, po drugi strani pa ustvarja tudi velik pritisk na okolje. Zato je nujno doseči ravnovesje, kar je s temi tehnologijami mogoče. Tudi hrvaška živilska industrija je močna, zato je nujno ohraniti tla. V Sloveniji je pritisk nekoliko manjši, saj je turizem enakomerneje razporejen, zato je tudi obremenitev manjša, vendar ima Slovenija težave, povezane z rekami,« poudarja Borut Čeh.
Labena je februarja 2023 ustanovila Labena Ventures, prvi regionalni podjetniški pospeševalnik v okviru podjetja, namenjen zagonskim podjetjem, ki razvijajo inovativne rešitve na področju biotehnologije, zdravstva in farmacije. Njegov cilj je podpreti razvoj in globalno širitev inovacij iz srednje in vzhodne Evrope. Labena Ventures z javnimi pozivi izbira obetavna zagonska podjetja in jim pomaga pri razvoju poslovanja ter povezovanju z mentorji, industrijskimi partnerji in vlagatelji. Trenutno poteka nov razpis za zagonska podjetja iz srednje in vzhodne Evrope, ki se bo iztekel v začetku leta 2027.
»Zagonskim projektom in inovacijam želimo omogočiti večjo prepoznavnost ter možnosti povezovanja in financiranja. V pospeševalnik Labena Ventures se lahko prijavijo posamezniki, inovatorji, inštituti, raziskovalni centri, fakultete in visoke strokovne šole s področij biotehnologije, farmacije in medicine, prehrane ter okolja,« pojasnjuje Borut Čeh.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗