Županski kandidati Krškega ne nasprotujejo lokalnemu referendumu o JEK-u 2

Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Mestna občina Krško je ena izmed šestih posavskih občin. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2024 ima nekaj več kot 26.000 prebivalcev, kar jo uvršča na 12. mesto med slovenskimi občinami. Tako naravni kot selitveni prirast prebivalstva sta pozitivna in višja od državnega povprečja. Status mestne občine je Krško prejelo leta 2021 in je namlajša mestna občina v Sloveniji. Povprečna starost občanov je po zadnjih podatki Sursa 43,7 leta, kar je manj od slovenskega povprečja (44,3 leta). Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah v tej občini, je bila v bruto in netu znesku za približno tri odstotke višja od letnega povprečja mesečnih plač na ravni države, še navaja Surs. Prihodnost Krškega bo močno zaznamovalo nadaljevanje projekta JEK 2, ki bo, v kolikor bo izveden, spremenil poslovno, prebivalsko in vizualno podobo občine.

Oglas

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora.
- Murska Sobota
- Novo mesto
- Ptuj
- Celje
- Ljubljana
- Maribor
- Kranj
- Nova Gorica
- Velenje

Za županski položaj v Krškem se potegujeta dva kandidata in dve kandidatki, njihove odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu. Univerzitetni diplomirani inženir Dušan Šiško kandidira na Listi Dušana Šiška, zaposlen je na Mestni občini Krško in je nekdanji poslanec stranke SNS. Trenutni krški župan Janez Kerin je magister prava in managementa nepremičnin ter kandidira na Listi Janeza Kerina. Občinska svetnica in direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško Janja Starc je po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka in kandidira s podporo strank SLS in Prerod. S podporo Gibanja Svoboda pa kandidira diplomirana inženirka tehnologije prometa in predsednica Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek.

Ali bi razpisali lokalni referendum o JEK-u 2 ali na kakšen drug način preverili podporo projektu med prebivalci?

Dušan Šiško (Skupina volivcev): Gradnjo drugega bloka osebno podpiram, saj je jedrska energija naša prihodnost in priložnost za razvoj okolja. Vendar morajo imeti glavno besedo ljudje, ki tukaj živijo, zato želim, da se referendum izvede v posavskih občinah in ne samo na nacionalni ravni. Tudi mi v Krškem, recimo, ne odločamo o tem, v katerih štajerskih občinah bodo stale vetrne elektrarne. Preden se zakoplje prva lopata, morajo prebivalci Posavja jasno povedati, ali projekt podpirajo pod predlaganimi pogoji. Ob tem je nujen tudi razvojni zakon, ki bo natančno opredelil, kaj vse je treba v Posavju urediti še pred sprejetjem državnega prostorskega načrta (DPN) za JEK 2.

Janez Kerin (Lista Janeza Kerina): Glede izvedbe lokalnega referenduma o JEK2 puščam odprte vse možnosti. Če se izkaže potreba občank in občanov po njem, ga absolutno podpiram. O naši prihodnosti ne morejo odločati ljudje z drugega konca Slovenije, saj bomo z objektom živeli občanke in občani MO Krško. Menim, da morajo imeti občani možnost neposrednega odločanja o tako pomembnem projektu. Pred referendumom pa morajo biti javnosti celovito predstavljeni vsi pozitivni in negativni vidiki JEK-a 2, vključno s konkretnimi tehničnimi podrobnostmi, predvideno lokacijo, vplivi na okolje in prostor ter posledicami za lokalno skupnost. Odločitev mora temeljiti na informiranosti in tehtnem premisleku.

Janja Starc (Prerod in SLS): Seveda, referendum. Občani morajo imeti ključno, zadnjo besedo pri vseh odločitvah. Transparentno jim je treba predstaviti vse konkretne koristi JEK 2, še posebej glede na stanje občinskih financ ter razvojne in socialne projekte, ki jih je še treba uresničiti. Hkrati morajo dobiti nepristranske, neodvisne in popolnoma točne informacije o možnih vplivih na okolje, prostor in zdravje ter o jasnih obveznostih države do našega ljubega Krškega. Te obveznosti se bodo morale v celoti izpolniti, na kar sem večkrat opozorila na občinskem svetu in javnih razpravah. Žal mi je, da se je dosedanji župan večinoma skrival in izogibal odprti razpravi o JEK 2. Škoda, da se pri tako pomembnem vprašanju ni dokazal z deli, ki si jih nezasluženo pripisuje in s katerimi se hvali v volilni kampanji. Moja odgovornost kot županje bi bila postaviti v ospredje vsa ključna vprašanja, zastopati občane, uresničiti njihovo odločitev, zahtevati odgovore in zagotoviti, da se o prihodnosti Krškega ne odloča brez Krškega.

Tajana Dvoršek (Gibanje Svoboda): Do danes ne lokalna ne državna oblast nista storili dovolj za večinsko podporo JEK-u 2. Projekt je na državni ravni v zadnjih mesecih dobil zagon, vprašanja, ki zadevajo razvoj in prihodnost Krškega, pa ostajajo brez odgovorov. Takšno vodenje projekta je zame nesprejemljivo. Če se bo tako nadaljevalo, glede podpore nisem optimistična. Ta ni samoumevna. Prostorski razvoj mora načrtovati občina, ki že zamuja. Takoj moramo sklicati zbore krajanov, oblikovati izhodišča in jih zagovarjati pred vlado. Razvojni zakon se mora pripravljati vzporedno z DPN in biti sprejet pred njim. Vsebovati mora zaveze države z jasnimi roki. Občane bomo o napredku redno obveščali, tudi s knjižicami v vseh gospodinjstvih. Glede lokalnega referenduma ne želim zavajati ali ustvarjati lažnih pričakovanj. Na njem ni mogoče odločati o vsakem vprašanju, zato moramo že danes poiskati pravno ustrezen način, da prebivalci lahko izrazijo svojo podporo o JEK-u 2.

Ali podpirate projekt JEK 2, skupaj s trenutno predvideno lokacijo zahodno od NEK-a in hladilnim stolpom na vlek, visokim okoli 180 metrov?

Dušan Šiško (Skupina volivcev): Ne, gradnje JEK 2 pod trenutno predlaganimi pogoji ne podpiram. Umeščanje objekta zahodno od NEK-a z gigantskim, 194-metrskim in ne 180-metrskim hladilnim stolpom na naravni vlek je za naše okolje nesprejemljivo. Predstavljeni sta bili namreč bistveno ugodnejši alternativi – dve nižji hladilni stolpni konstrukciji s filtri, ki imata veliko manjši vizualni in okoljski vpliv. Ob tem opozarjam na Arhuško konvencijo, ki državljanom zagotavlja pravico do informiranosti in udeležbe pri okoljskih odločitvah. Država ne sme vsiljevati rešitev iz Ljubljane! Prebivalci Krškega in potem Posavja moramo imeti glavno besedo. Prizadeval si bom tudi za predhodno rešitev vseh odprtih vprašanj glede obstoječe elektrarne, predvsem gradnje odlagališča za hrvaške odpadke. Naložbo moramo izkoristiti v dobro občanov in prihodnjih generacij, ne pa lobijev.

Janez Kerin (Lista Janeza Kerina): Projekt JEK 2 podpiram kot pomemben strateški projekt za zagotavljanje dolgoročne energetske stabilnosti Slovenije. Pri izbiri lokacije mora biti varnost absolutna prioriteta, zato je treba upoštevati strokovne študije in analize, ki so podlaga za nadaljnje postopke umeščanja v prostor. Ob tem poudarjam, da ekonomski vidik ne sme biti edino merilo, saj je treba upoštevati tudi družbeno sprejemljivost projekta. Naši zanamci so tisti, ki bodo živeli z objektom, zato jim nikakor ne smemo pustiti družbeno nesprejemljivo okolje. Glede trenutno predvidene zahodne lokacije ob NEK menim, da je treba nadaljevati odprt dialog z občankami in občani ter strokovno utemeljiti predlagano rešitev. Želimo pa si, da bi se v nadaljnjih postopkih proučile tudi alternativne možnosti hladilnega sistema, saj bi 180-metrski hladilni stolp pomenil izrazit poseg v prostor.

Janja Starc (Prerod in SLS): JEK 2 podpiram kot strateški projekt za energetsko neodvisnost Slovenije, nova delovna mesta in dolgoročni razvoj Krškega, vendar pod jasno določenimi pogoji. Pred sprejetjem DPN zahtevam neodvisne strokovne študije vplivov na okolje, referendum in poseben Zakon o razvoju Krškega oziroma Posavja, ki bo zagotavljal razvojne kompenzacije, pravično porazdelitev rente ter uporabo odvečne toplote za gospodinjstva, gospodarstvo in kmetijstvo. Krško mora biti partner pri odločanju, ne le kraj, kjer se projekt izvaja. Zagotovljeni morajo biti najvišji varnostni standardi, ustrezno nadomestilo lokalni skupnosti in vključevanje domačega gospodarstva. O lokaciji in hladilnem stolpu ne smemo odločati brez neodvisnih strokovnih ocen in spoštovanja mnenja naših sokrajanov.

Tajana Dvoršek ( Gibanje Svoboda): Podpora nadaljnjemu razvoju JEK-a 2 še ne pomeni avtomatičnega soglasja s predlagano lokacijo in prostorskimi rešitvami. Sama podpiram razvoj projekta do točke, ko se bomo na podlagi vseh dejstev, pozitivnih in negativnih vplivov, lahko odgovorno odločili, ali je za našo lokalno skupnost projekt sprejemljiv. Lokacija in hladilni stolp sta le dve izmed številnih vprašanj. Tu so še jedrska varnost, vplivi na okolje, promet, stanovanja, javna infrastruktura in vključevanje več tisoč delavcev med gradnjo v lokalno okolje. Preveriti moramo vse možne variante in razmišljati desetletja vnaprej, tudi o obdobju, ko NEK ne bo več obratovala. Govorimo o projektu, ki bo bistveno zaznamoval prihodnost Krškega. Vprašanj je ogromno, odgovorov pa za zdaj bistveno premalo.

Papirnica Vipap v središču Krškega, ki je v začetku leta razglasila stečaj. V okviru industrijskega kompleksa pa še vedno deluje čistilna naprava za industrijske odpadne vode, ki ki pa za občino izvaja tudi storitev čiščenja Foto: BoBo

Ali podpirate izgradnjo nove čistilne naprave? Na kateri od možnih lokacij (variant) in zakaj?

Dušan Šiško (Skupina volivcev): Okoljska vprašanja in ureditev infrastrukture, vključno s centralno čistilno napravo, so med mojimi ključnimi prioritetami. Krško si zasluži čisto okolje, odgovorno upravljanje in jasne odgovore na vprašanja, ki skrbijo občane. Gradnjo nove čistilne naprave absolutno podpiram, saj jo naša občina nujno potrebuje za ustrezen razvoj in varovanje okolja. To smo imeli v programu že pred 4 leti in bi zdaj že bila zgrajena. Glede same lokacije pa se namenoma ne opredeljujem do nobene od predlaganih variant. O tem, kje bo čistilna naprava stala, bi se morali pogovoriti predvsem s krajani oziroma lokalno skupnostjo. Odločitev ne sme biti vsiljena "z vrha", ampak mora nastati v dialogu z ljudmi, ki tam živijo.

Janez Kerin (Lista Janeza Kerina): Mislim, da sta možni dve varianti: gradnja na novi lokaciji ali nadgradnja oz. ureditev na obstoječi lokaciji. Mestna občina Krško je že naredila konkretne korake pri umeščanju nove čistilne naprave na območju Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna, kjer smo se sestali tudi s tamkajšnjimi krajani, ki pa so izrazili odločno nasprotovanje. Kot župan ne nameravam umeščati tovrstnih objektov v okolje, kjer jim okoliški prebivalci v neposredni bližini nasprotujejo. Zato trenutno intenzivno iščemo druge možne lokacije, ki bi bile ustreznejše. Pri tako pomembnem projektu želim prisluhniti ljudem in poiskati rešitev, ki bo sprejemljiva za čim širši krog občank in občanov. Ob tem pa se moramo zavedati, da je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ena izmed obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Janja Starc (Prerod in SLS): Izgradnjo nove osrednje čistilne naprave absolutno podpiram, nasprotujem pa izbiri lokacije mimo volje krajanov, kot se je zgodilo v KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna. Izbira mora temeljiti na strokovnih podlagah, finančnih ocenah in poštenem dogovoru z ljudmi. Občani potrebujejo funkcionalno rešitev, ne novega spora glede lokacije. Najprej moramo interventno zagotoviti stabilno in neprekinjeno delovanje CČN Vipap, brez prevzemanja starih dolgov ali pravnih bremen stečaja, nato pa pregledno primerjati vse izvedljive možnosti za novo napravo. V sedanjem mandatu sem bila med najglasnejšimi zagovornicami nujne rešitve tega vprašanja. Že jeseni 2023 sem predlagala sklep o začetku vseh potrebnih aktivnosti. Če bi občinska oblast takrat ukrepala, Krško danes ne bi bilo v tako zapletenem položaju. Žal tudi pri tem vprašanju dosedanji župan ni dokazal svojih besed z dejanji.

Tajana Dvoršek ( Gibanje Svoboda): Nova centralna čistilna naprava ni presenečenje leta 2026. Če občina ne bi dajala prednosti zgolj bazenu, bi s pravočasnim projektom lahko kandidirali za evropska sredstva 2021–2027. Ali bodo na voljo tudi v naslednji perspektivi, ne vemo. Takšno ravnanje občine je neodgovorno. Absurdno se mi zdi tudi javno razmišljanje nekaterih svetnikov, da bi stroške za deset let prevalili na uporabnike, da ne bi omejevali drugih investicij. Do nove naprave imamo po ocenah milijon evrov dodatnih stroškov letno. Investicija je ocenjena na 17,5 milijona evrov, financiranje pa ni zagotovljeno niti v proračunih. Izbira lokacije in odkup zemljišč sta bila po moji oceni vodena amatersko in netransparentno. Razumem odziv krajanov, ki že desetletja živijo ob odlagališču in CRO. Investicije se ne umešča brez sodelovanja krajanov in upoštevanja obstoječih okoljskih obremenitev. Takšnega samovoljnega vodenja ne podpiram.

Naselje Kerinov Grm (Fotografija je arhivska) Foto: BoBo

Kako bi urejali integracijo albanskega in romskega prebivalstva ter hkrati razmere na območju Kerinovega grma?

Dušan Šiško (Skupina volivcev): Pravila morajo veljati enako za vse! Integracija ne pomeni zgolj pravic, ampak predvsem dolžnosti in prilagajanje družbi, v kateri živimo. Ključ do rešitve pa je izobraževanje. Za romske otroke in priseljence mora biti obiskovanje vrtca in dokončanje osnovne šole ter učenje slovenščine brezkompromisno. Brez izobrazbe ustvarjamo le krog odvisnosti od socialne pomoči, ki bi morala biti vezana na obiskovanje vrtcev in osnovnih šol. Cilj bi moral biti, da priseljenci in Romi pridejo do dela. Varnost v Kerinovem grmu moramo vzpostaviti z doslednim spoštovanjem Šutarjevega zakona in z učinkovitimi ter hitrejšimi sodnimi postopki. Slednje pa ni odvisno samo od občine, ampak predvsem od vlade, policije in sodstva.

Janez Kerin (Lista Janeza Kerina): Integracija romskega in albanskega prebivalstva zahteva predvsem delo z otroki in družinami, zlasti na področju izobraževanja in učenja slovenskega jezika. A zgolj posamezni ukrepi ne prinašajo trajnih rezultatov, če niso povezani z aktivnim sodelovanjem lokalnega okolja in samih prebivalcev. Dogodki iz preteklosti in tudi sedanjosti nam kažejo, da pri reševanju romske problematike nismo uspešni. Če rečemo, da so bili ob sprejemu t. i. Šutarjevega zakona zaznani minimalni premiki na bolje, se je v nadaljevanju stanje vrnilo na stare tirnice. Imamo dve legalizirani romski naselji, v kateri je MO Krško v tem mandatu vlagala namenska sredstva za omogočanje kvalitetnega bivanja. V prihodnje načrtujemo konkretne aktivnosti: pilotni projekt ureditve Kerinovega Grma in spodbujanje krajanov romskega naselja k legalizaciji objektov, s čimer bo posameznikom omogočena pridobitev elektrike; izvajanje pilotnih projektov zaposlovanja Romov; nadaljevanje izvajanja javnih razpisov za nevladne organizacije za integracijo romske skupnosti; izvajanje javnih razpisov za podporo šolajočim srednješolcem iz romske skupnosti; podpora gasilcem pri varovanju okolja pred požari in reševanje vprašanja črnih odlagališč; podpora aktivnostim Ljudske univerze pri izvajanju vsebin za romsko skupnost; podpore Dvojezičnemu vrtcu Kerinov Grm.

Janja Starc (Prerod in SLS): Glede romskega prebivalstva zahtevam ničelno toleranco do kriminala in vandalizma, okrepljen policijski nadzor ter namensko porabo socialnih transferjev. Krepiti moramo vključevanje otrok v šole in delovno aktivacijo. Krško ima pravico do varnosti. Vztrajala bom pri sodelovanju s policijo in državo, doslednem izvajanju zakonov ter odgovornosti staršev za obiskovanje pouka. Enake pravice pomenijo enake obveznosti, ob kršitvah pa morajo slediti ukrepi, ne izgovori. Za vključevanje albanskega prebivalstva in priseljencev potrebujemo obvezne tečaje slovenščine, integracijske programe v šolah in preprečevanje zlorab delovnih vizumov. Spoštovanje lokalnega okolja je pogoj za sožitje. Občinska oblast je o romski problematiki skoraj molčala. Toda molk ne pomeni, da težav ni. Župan se tudi tu ni »dokazal z dejanji«. Čas je, da Krško ve, kam gre, ne le glede JEK 2, čistilne naprave in romske problematike, temveč tudi glede stanovanj za mlade in družine ter enakopravne obravnave vseh krajevnih skupnosti. Tudi tu se župan ni »dokazal z dejanji«.

Tajana Dvoršek (Gibanje Svoboda): Integracija ni enosmeren proces. Pomeni enake pravice, pa tudi enaka pravila in odgovornosti za vse. Občina mora skupaj s policijo, šolami, centrom za socialno delo in predstavniki obeh skupnosti vzpostaviti stalno sodelovanje, ne pa ukrepati šele ob zaostritvah. Ključni so obiskovanje šole, vključevanje otrok v predšolsko vzgojo, znanje slovenskega jezika in možnosti za zaposlitev. Razmere v Kerinovem grmu zahtevajo konkretne, zakonite in dolgoročne rešitve na področju varnosti, bivanjskih razmer in urejanja prostora. Posledice nerešenih težav nosijo prebivalci naselja in okoliški krajani. Večji del odgovornosti mora prevzeti tudi država. Kot županja bom izvajanje ukrepov osebno spremljala na mesečnih koordinacijah. Upam, da bo svetnik, ki zastopa skupnost, v prihodnjem mandatu svojo vlogo opravljal drugače kot doslej ter aktivno sodeloval, spodbujal spoštovanje pravil in prevzel del odgovornosti za mirno sobivanje.

Staro mestno jedro Krškega. Foto: BoBo

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅