Delci, ki skozi nas letijo neopaženi, dobivajo novo past
Skoraj poldrugi kilometer pod površjem raste nov eksperiment za preučevanje nekaterih največjih skrivnosti vesolja, na kratko imenovan Dune. Ljubiteljem znanstvene fantastike se seveda v misli prikrade peščeni planet, a tokrat je Dune kratica za Deep underground neutrino experiment ali v prevodu globoki podzemni eksperiment z nevtrini. Kot izhaja iz imena, bodo raziskovali skrivnostne delce nevtrine in nadalje, kako se je vesolje oblikovalo po velikem poku in ali so nevtrini razlog, da je naš svet pretežno sestavljen iz snovi.
Montažne ekipe iz ameriškega laboratorija Fermi, evropske organizacije za jedrske raziskave Cern in sanfordsko podzemno raziskovalno organizacijo (Surf) 1,5 kilometra pod zemljo sestavljajo jeklene nosilce za velikanske izolirane posode - kriostate, namenjene zadrževanju 17.000 ton tekočega argona pri približno minus 185 stopinjah Celzija. »Dune je trenutno glavna prednostna naloga Fermilaba. Ko bo eksperiment začel delovati, ima potencial, da pomaga razširiti temeljno razumevanje delovanja vesolja, hkrati pa lahko odpre tudi vrata tehnološkemu napredku,« je dejal Norbert Holtkamp, direktor Fermilaba.

Detektorje gradijo 1,5 kilometra pod površjem. FOTO: Matthew Kapust
Dune, kot se seveda spodobi za eksperiment, ki bo odkrival skrivnosti vsega, kar nas obdaja, je tehnološko zelo kompleksen. Sestavljen je iz dveh detektorjev nevtrinov. V Fermilabu v ameriški zvezni državi Illinois bodo znanstveniki pospešili protone in jih usmerili v tarčo. Pri tem bo nastal tudi žarek nevtrinov, ki bo najprej potoval skozi bližnji detektor na območju Fermilaba, nato pa bo žarek delcev odpotoval na 1300 kilometrov dolgo pot pod površjem (zaradi narave delcev ni treba graditi kakšnega posebnega tunela) in bo nazadnje dosegel oddaljeni in večji detektor (omenjene kriosate) pod laboratorijem Surf v Južni Dakoti (tam bosta stala južni in severni kriosat).

Delovanje eksperimenta Dune
To bo znanstvenikom omogočilo preučevanje sprememb, ki jih nevtrini doživljajo med potovanjem skozi Zemljo. Podatke o interakcijah nevtrinov, ki jih bodo zbrali detektorji, bodo analizirali sodelavci projekta po vsem svetu, da bi razkrili skrivnosti nevtrinov in vlogo, ki jo igrajo v našem vesolju. Eksperiment bo na zanimive nove načine iskal tudi novo fiziko, ki presega standardni model.
Nevtrini so povsod v našem vesolju. A skozi naša telesa, skozi vse ostalo, kar nas obdaja, prehajajo, ne da bi to opazili. Detektorji nevtrinov so zato izdelani tako, da vsebujejo tisoče ton snovi, od katere nekaj atomov na dan le interagira z vpadlimi nevtrini. V naravi jih v velikih količinah proizvajajo Sonce in druge zvezde. Obstajajo že od samih začetkov vesolja in morda nosijo odgovore na nekatera pomembna vprašanja: Kakšen je izvor snovi? Kakšna je povezava med naravnimi silami? Kako nastajajo najbolj ekstremna telesa v naših galaksijah? In kako smo sploh prišli do obstoja?
Komponente za Dune domala izdelujejo po vsem svetu. Pri projektu sodeluje več kot 1500 raziskovalcev. Načrtovanje gradnje in namestitev masivnih kriostatov, vodi Cern, kjer so tudi razvili in izdelali prototip detektorja Protodune. »Ne le da smo prispevali svoje tehnično znanje in izkušnje, ampak tudi zmogljivosti organizacije za vodenje projektov. Cern tako na primeru znova dokazuje kompetence za reševanje zahtevnih tehničnih izzivov,« je dejal Lluís Miralles, glavni projektni inženir platforme Neutrino v Cernu.
Vsak kriostat bo meril 66 metrov v dolžino, 19 metrov v širino in 18 metrov v višino z maso več kot 4000 ton. Za primerjavo: širina kril letala Boeing 747-400 je dobrih 64 metrov. Vsaka detektorska plošča, ki v višino meri več kot šest metrov, v širino pa 2,3 metra, vsebuje približno 24 kilometrov tanke bakreno-berilijeve žice. Te žice bodo beležile šibke električne signale, ki nastanejo, ko nevtrini medsebojno delujejo znotraj na tisoče ton tekočega argona.

Ilustracija, kako bo postavljen detektor FOTO: Surf/Dune
Dokončanje podzemnih prostorov za projekt Dune je predvideno do leta 2029, detektorske opreme pa do leta 2030. Predvidoma do leta 2031 naj bi bil po nadgradnji pospeševalnika PIP-II v laboratoriju Fermilab proti podzemnim detektorjem v Južni Dakoti usmerjen snop nevtrinov, s čimer se bo začel dolgoročni znanstveni program projekta.
Letos je bila za raziskave nevtrinov podeljena tudi Nobelova nagrada. Prejel jo je Francis Halzen, ki si je zamislil nevtrinski observatorij IceCube pod postajo Amundsen-Scott na Južnem polu, v katerem je kubični kilometer antarktičnega ledu spremenil v detektor, sposoben zaznavati visokoenergijske kozmične nevtrine. Medtem ko IceCube uporablja nevtrine za preučevanje oddaljenih astrofizikalnih pojavov, se bo Dune torej osredotočil na same delce – meril bo njihove spremembe med potovanjem in raziskoval njihove temeljne lastnosti.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗