Štiri mečarice v barakudi pred koprskim pomolom

Če je kdo doslej mislil, da slovensko morje (Tržaški zaliv) ne premore mečaric, se je pošteno uštel. Poznavalci so sicer vedeli, da prihajajo občasno k nam na obisk. Prejšnji teden pa so se štiri navadne mečarice (Xiphias gladius) zapletle v barakudo (vrsto mreže) le kakih 200 metrov pred koprskim pomolom, last ribiča Iva Petriča. Naslednjega dne so jih v koprski ribarnici tudi hitro prodali. Takih morskih roparic si pač ne moreš privoščiti ravno vsak dan.

Izkušeni koprski ribič Ivo Petrič je povedal, da česa podobnega še ni zajel v svojo mrežo in da ne pozna nikogar od slovenskih ribičev s podobnim ulovom. Ko smo malo temeljiteje povprašali, smo ugotovili, da se manjši primerki mečaric občasno vendarle pojavijo tudi v Tržaškem zalivu. Dober poznavalec morja, morski biolog in ihtiolog dr. Lovrenc Lipej, je povedal, da so pred štirimi leti na obali pri Žusterni našli naplavljeno (poginjeno) mečarico te vrste.

Navaja podatke, da so bile nekajkrat že opažene  (in ulovljene s strani italijanskih ribičev) tudi v tem severnem delu Jadrana. Na seznamu ogroženosti vrst sicer veljajo za potencialno ogrožene, vendar jih je po podatkih Zavoda za ribištvo dovoljeno loviti. Največ jih lovijo v posameznih delih Sredozemlja. Da pa bi se v eno samo mrežo slovenskih ribičev zapletle kar štiri mečarice naenkrat, to se je zgodilo prvič, odkar naši sogovorniki pomnijo ali vedo.

»Če so se v eni sami noči naenkrat v mrežo moža ujele kar štiri, pomeni, da jih v tem delu Jadrana plava še vsaj nekaj. Glede na to, da v zadnjih dneh ribiči opažamo tudi veliko sardonov (inčunov), sklepamo, da so jih morda zvabile jate te okusne drobne plave ribe,« nam je povedala ribičeva partnerka Alenka Unuk, ki Ivu Petriču pomaga pri ribolovu in jih prodaja v koprski ribarnici.

Povedala je, da so bile dolge približno 1 meter in 20 centimetrov, da niso imele več lusk (mladice imajo še luske, ko zrastejo do enega metra, postane njihova koža hrapava, podobna tisti od morskih psov). Ker nimajo lusk in so njihovi otoliti majhni, je določanje njihove starosti težavno. Povedala je tudi, da je meso mečaric nadvse cenjeno in so jih zato vse štiri kmalu razprodali.

Strokovna literatura navaja, da odrasle mečarice nimajo škržnih trnov, hrbet je temnomodro rjav, proti trebuhu prehaja v srebrno. Največji primerki dosegajo dolžino čez 4 metre (merjeno z dolgim, meču podobnem kljunom), v povprečju pa zrastejo do treh metrov dolžine. Odrasle nimajo zob. V glavnem se prehranjujejo s pelaškimi ribami, z lignji  in drugimi glavonožci, ki jih lovijo tudi do 650 metrov globoko. Z mečem ne nabadajo plena (kot bi si domišljali laiki), temveč z njim udarijo po plenu s strani, manjši plen pa samo pogoltnejo.

Odrasle mečarice nimajo škržnih trnov, hrbet je temnomodro rjav, proti trebuhu prehaja v srebrno. FOTO: Internet

Pri lovu izkoriščajo svojo moč in hitrost, saj veljajo za ene najhitrejših rib na svetu. Sposobne so se poganjati visoko iz vode s celim telesom, zato so znane po svojih spektakularnih skokih iz morja. Po grobih ocenah iz strokovne literature lahko plavajo celo 80 do 100 kilometrov na uro (na krajšo razdaljo, seveda).

Njihova značilnost je, da so kozmopoliti, ki živijo tako v tropskih, zmerno toplih in včasih tudi hladnih vodah, tako v vsem Sredozemlju kot tudi Črnem morju. V toplejšem delu leta migrirajo proti severu, v morja, ki so bogatejša s hrano, pozimi pa se vračajo v tropske predele.  Molekularne analize so doslej pokazale, da so sredozemske mečarice precej izolirane od ostalih vrst. 

Pred Koprom so se ujele v enoslojno mrežo barakuda, ki od dna sega sedem metrov visoko in ima očesa s premerom 9 centimetrov (torej namenjena večjim ribam). Leta 2014 je svetovni ulov presegal 125.000 ton, v Atlantiku in Sredozemlju je prihajalo do prelova, zato je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) to vrsto opredelila kot potencialno ogroženo.

Je pa vsaj en razlog, ki lahko vzbuja pomisleke pri pogostem uživanju njihovega mesa: starejše mečarice  v svojem mesu kopičijo znatne količine nepriljubljenega (zdravju nevarnega) živega srebra. Pojav več primerkov mečaric hkrati je še en dokaz, kako bogato je morje v najsevernejšem delu del Jadrana, ki sicer slovi po svoji izjemni pestrosti. 

Mečarice lahko na krajšo reazdaljo plavajo s hitrostjo blizu 100 kilometrov na uro, znane so tudi po spektakularnih skokih iz morja. Veliko jih lovijo v Sredozemlju, na primer okoli Sicilije, kjer so tudi pogosto na jedilnikih v restavracijah z ribjo hrano. 

Uradno prvi obisk pahljačaste mečarice pri Trstu

Še bolj kot štiri navadne mečarice pa je bilo nenavadno prvo opažanje (prvo, znano strokovni literaturi) pahljačaste mečarice (Tetrapturus belone) v Trstu. Te ribe niso ulovili v mrežo, pač pa so jo posneli s telefonom na drugi strani istega zaliva, v morju tržaškega majhnega mandrača Sacchetta (pri Sv. Soboti), ko je plavala tik pod gladino med tržaškimi čolni. Pahljačasta mečarica ni iz iste družine, kot so navadne mečarice, spada v družino pahljačastih mečaric, kot spadajo tudi marlini in jadrovnice. Uradno prvo opažanje pahljačaste mečarice so zabeležili 6. novembra, istega dne, ko so se pred Koprom ujele prej omenjene štiri navadne mečarice.

Na Rdečem seznamu Svetovne zveze za varstvo narave je opredeljena kot najmanj ogrožena vrsta. FOTO: Internet

Tudi pahljačasta mečarica je bila dolga meter ali meter in 20 centimetrov (težko je oceniti, ker obstaja samo posnetek v morju), je endemit Sredozemskega morja. Posnetek pa so objavili tudi zaposleni  iz rezervata Morskega parka Miramare, kjer so določili vrsto. Riba ima značilen suličasti kljun, vendar precej krajši od navadne mečarice (in je podobna marlinom). V dolžino lahko zraste do 240 centimetrov, tehta do 70 kilogramov in je priljubljen plen športnih ribičev.

Živi predvsem na odprtem morju (pelagična vrsta) in običajno plava v zgornjih 200 metrih vodnega stolpca, najpogostejša je v osrednjem Sredozemlju, največ v Tirenskem morju in Sicilskem prelivu. Že zato je njen pojav med plovili v tržaškem mandraču nekaj posebnega. V severnem Jadranu se pojavlja le izjemoma, pred Trstom uradno še nikoli. Na Rdečem seznamu Svetovne zveze za varstvo narave je opredeljena kot najmanj ogrožena vrsta. 

Le 200 metrov od obale koprski ribič ujel 4 mečarice.

Vse so prodali v koprski ribarnici v enem dnevu.

V Trstu istega dne zabeležeili prvo opažanje pahljačaste mečarice.

Seveda je tudi pojav pahljačaste mečarice in večjega števila navadnih mečaric pred Koprom še en kazalec sprememb, ki jih doživlja Jadransko morje.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅