Knjig dovolj, bralcev premalo

Zveza evropskih založnikov (FEP) pozna za marsikoga pomembne številke, za posamezno leto jih objavi v statističnem pregledu. Nekaj ključnih sta prejšnji mesec na knjižnem sejmu v Frankfurtu predstavila predsednica zveze Sonia Draga in namestnik direktorja Enrico Turrin. Založnikom lani ni šlo najbolje, promet s knjigami je v primerjavi z letom prej upadel za 1,2 odstotka.

Pred letom dni je zveza poročala, da je evropski založniški pogon dosegel 25 milijard evrov, kar je bilo 2,2 odstotka več kot leto prej, tokrat pa je Enrico Turrin postregel z drugačno številko: z besedami, da »novice na žalost niso najboljše«, je pospremil podatek, da je promet s knjižnimi naslovi »po treh letih minimalne rasti, ki so jo omogočile višje cene, ne pa več prodanih knjig«, upadel za 1,2 odstotka.

Če bi v izračunih upoštevali še inflacijo, bi bila številka o obsegu založniškega poslovanja še nižja, 15,2 milijarde evrov namesto 15,5 milijarde v prodajni sezoni leto prej. »Še smo živi in pri moči,« je dodal, »a dogaja se nekaj, česar še nismo opazili. V dvajsetih letih se je promet s knjigami nominalno povečal za deset odstotkov, resnični pa je padel za 30 odstotkov, torej se morda srečujemo s problemom.«

Knjigarne prodajo manj kot polovico knjig

V lanskem letu so cene knjig zrasle za 1,9 odstotka, povprečna inflacija pa je bila 2,5 odstotka, torej je knjižni sektor deležen pritiska, da poveča profitabilnost. Število izdanih novih naslovov je s 580 tisoč padlo na 570 tisoč, pred desetletjem jih je bilo več kot 600 tisoč. Še zmeraj izide »hudimano veliko knjig«, toda kot posledica samozaložništva in uporabe umetne inteligence se je pojavilo presenetljivo veliko izdaj, ob katerih ima Turrin »pomisleke, da bi jih imenoval knjige«.

Prihodki od prodaje knjig so stagnirali, je dodal, število izdanih naslovov pa se je povečalo, to ugotovitev je pospremil z opazko: »Preprosta matematika – posamezen naslov je prinesel manj denarja.« Kot drugačne in ne morda ne zelo profitabilne poslovne modele je omenil premik k digitalnemu, tudi k zvočnim knjigam in naročniškim servisom. Ob tem so nespregledljivi podatki evropskega statističnega urada, da so se v zadnjih petindvajsetih letih cene knjig v povprečju dvignile za 43,8 odstotka, splošen dvig cen pa je bil 75-odstoten.

Prodaja tiskanih knjig se je v prometu založniških podjetij ustavila pri 81,6 odstotka, leto prej je ta delež dosegal 82,9 odstotka, v risu digitalnega je bilo 13,1 odstotka, zvočnih knjig je bilo v skupni prodaji 5,3 odstotka, 1,1 odstotka več kot predlanskim. V vzorcu, ki je zajemal tri četrtine prometa, se je prodaja tiskanih izvodov po letu 2020 zmanjšala za približno 6 odstotkov, kar je okoli 110 milijonov izvodov. Lansko poročilo je izgubo ocenilo na 95 milijonov oziroma 5 odstotkov. Knjigarniško okrevanje po covidu se je ustavilo, leta 2019 se je v knjigarnah prodalo 50,3 odstotka knjig, lani 48,1 odstotka.

Pomanjkanje bralcev

Delež lani prodanih otroških knjig je dosegel 15,2 odstotka, sicer največ po letu 2008. Kljub temu da se je prodaja na nekaterih trgih dvignila, ne gre zanemariti demografskih sprememb: v Evropi je vse manj otrok, zdi se tudi, da otroci berejo manj kot v preteklosti.

Predsednica zveze Sonia Draga je v frankfurtskem nastopu opozorila, da založništvo potrebuje »vedno več dokazov o vplivu, ki ga imajo različni izzivi na ta sektor«, posebej je naštela »vseprisotno umetno inteligenco, dvig prodaje rabljenih knjig in trenutne geopolitične napetosti«. Na podlagi podatkov, ki so jih zbrali, bodo predlagali podporne politike evropskim institucijam. Tudi ona je opozorila na podatke o bralnih navadah in dodala, da je glavni problem, s katerim se mora spoprijeti knjižna industrija, upadajoče število bralcev.

V lanskem letu so cene knjig zrasle za 1,9 odstotka, povprečna inflacija pa je bila 2,5 odstotka. Foto: Kiril Kudrjavcev/AFP

Zadnji dosegljivi podatki Eurostata, iz leta 2022, po Turrinovem mnenju govorijo o grozni številki: 47,2 odstotka Evropejcev je zatrdilo, da knjig ne berejo. Metodologija se spreminja, zato različni podatki niso primerljivi, pregled na primer zajema le ljudi, starejše od 16 let, vendar so mlajši pogosto dobri bralci.

Med tistimi, ki ne berejo knjig, je 55,5 odstotka moških in 39,5 odstotka žensk, med nebralci je 67,6 odstotka takih z nižjo izobrazbo, med univerzitetno izobraženimi je nebralcev manj, 22,9 odstotka.

Kot razlog za izogibanje branju knjig je le 1,8 odstotka nebralcev navedlo stroške, večina, 51,3 odstotka, pa je povedala, da jih knjige preprosto ne zanimajo. Turrinov sklep je bil: »Ni nam treba narediti knjig cenejših. Moramo jih narediti bolj seksi.«

Leta 2024 so države Evropske unije uvozile za približno 1,84 milijarde evrov knjig in jih izvozile za okrog 1,75 milijarde evrov. Združeno kraljestvo je bilo največji partner, zato je Turrin dodal: »Lahko bi šli stavit, da je teh 607,2 milijona knjig, ki jih uvozimo iz Združenega kraljestva, natisnjenih v angleščini in jih beremo.« Uvoz iz Kitajske, vreden 567 milijonov evrov, so najverjetneje naročila za tisk. »Ali vsi beremo kitajsko? Ne. Knjige na Kitajskem tiskamo.«

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅