Rokopis enega najodmevnejših govorov v zgodovini ZDA gre na dražbo

Rokopis, ki so ga odkrili v nekem predalniku, bi lahko prinesel več kot deset milijonov dolarjev.

Galerija

Znamenitega govorca je poslušala večtisočglava množica udeležencev shoda za državljanske pravice temnopoltih. FOTO: Wes Candela/LCC 

Edini znani osnutek slovitega govora Martina Luthra Kinga mlajšega, v katerem je borec za pravice temnopoltih v ZDA leta 1963 izrekel slavne besede »I have a dream« (po slovensko »Sanjam«), bo januarja na prodaj na dražbi v New Yorku. Britanska dražbena hiša Christie’s je že sporočila, da računajo, da bo rokopis osnutka govora prinesel vsaj deset milijonov dolarjev.

Pozabljeni rokopis je leta 2024 v predalniku Kingovega pomočnika Edwarda T. Claytona ponovno odkrila njegova vdova Xernona Clayton. Našla ga je sicer že v devetdesetih letih, vendar se njegovega pomena in vrednosti ni takrat ni povsem zavedala, zato ga je pospravila nazaj v predal in nanj pozabila. 

King je osnutek zgodovinskega govora napisal na roko z modrim črnilom na sedmih straneh v zgodnjih jutranjih urah 28. avgusta 1963 v hotelu v Washingtonu. Njegov govor nekaj ur kasneje se je v zgodovino zapisal kot eden najodmevnejših političnih govorov v ameriški zgodovini. 

Za svoja prizadevanja je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado za mir. FOTO: AP

Znamenitega govorca je poslušala večtisočglava množica udeležencev shoda za državljanske pravice temnopoltih, med njegove najodmevnejše besede pa sodi stavek »Sanjam, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, ki jih ne bo sodila po barvi njihove kože, ampak po vsebini njihovega značaja.«

Zanimivo pa je, da v rokopis osnutka slovitih besed »I have a dream« ni zapisal, pač pa naj bi jih med govorom dodal spontano. 

Govor, v katerem je Martin Luther King ZDA predstavil sanje o rasni enakopravnosti, velja za vrhunec boja temnopoltih Američanov za enakopravnost, ki ga je osem let prej sprožila Rosa Parks. Temnopolta Američanka 1. decembra 1955 ni hotela odstopiti sedeža belemu potniku, njen lastni upor pa je nato prerasel v vsedržavno vstajo.

Dolga pot do enakopravnost se je uradno zaključila leta 1964 z zakonom o državljanskih pravicah, a številni Američani vztrajajo, da se sanje Luthra Kinga o družbi, ki ne diskriminira na podlagi barve polti, še vedno niso uresničile.

Zaslužek od prodaje bo Claytonova namenila dobrodelnim organizacijam. »Poetično je, da bo zgodovina ščitila prihodnost,« je to komentiral sin slovitega borca za pravice temnopoltih Martin Luther King III.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅