Insajderski namigi: od seksa in smrti v najstniškem taboru do apokaliptičnega bunkerja

Liffe

Katere filme na 37. Liffu priporoča filmska kritičarka Tesa Drev?

10. november 2026 ob 16.30 • Ljubljana - MMC RTV SLO

"Tudi 37. Liffe prinaša vrsto filmov, ki si jih želi videti vsak filmofil. Sama sem takoj rezervirala karto za Krvavo grofico režiserke Ulrike Ottinger, za katerega je scenarij napisala skupaj z nobelovko Elfriede Jelinek," izpostavlja Tesa Drev.

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Kaj je še o filmu Krvava grofica zapisala filmska kritičarka Tesa Drev, katere kritike lahko poslušamo tudi v oddaji Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija - Programu Ars?

Oglas


Gre za estetsko opulentno vampirsko komedijo, ki ima v središču grofico – njen lik temelji na legendah okrog življenja madžarske grofice Elizabeth Báthory –, ki jo igra francoska zvezdnica Isabelle Huppert. Grofica iz 16. stoletja se znajde na Dunaju zdajšnjega časa, kjer potoži, da ji manjka krvi, Liffe pa bo obiskala avstrijska igralka Birgit Minichmayr. V filmu igra njeno zvesto služabnico. Film bo na ogled v okviru sekcije Fokus, ki bo letos posvečen avstrijskemu filmu.

Prizor iz filma Krvava grofica z Isabelle Huppert (desno) v naslovni vlogi. Foto: LIFFe

Med deli, ki se jih še posebej veselim, je tudi Očetnjava Pawla Pawlikowskega. Poljski cineast, ki mu je na festivalu namenjena tudi sekcija Posvečeno z njegovimi prejšnjimi celovečerci, je svoj novi film spet posnel v zanj značilni črno beli barvni paleti. Dobro se poda ideološki polarizaciji, na katero naletita pisatelj Thomas Mann in njegovo hči Erika (njo igra ta hip verjetno največja evropska zvezda med igralkami Sandra Hüller), ko se leta 1949, po 16 letih izgnanstva v Ameriki, na vrhuncu hladne vojne, skupaj podata skozi opustošeno Nemčijo.


Filmi, ki jih je Tesa Drev videla že na drugih festivalih in jih priporoča v ogled na 37. Liffu:

Rose (r. Markus Schleinzer)

Še petverica dosedanjih Liffovskih priporočil

Sandra Hüller pa igra tudi Rose v istoimenskem filmu režiserja Markusa Schleinzerja (Rose je prav tako uvrščen v avstrijski fokus). Dogajanje filma je postavljeno v 17. stoletje v čas po tridesetletni vojni – v odročno protestantsko vasico pride vojak, ki trdi, da je dedič neke propadle posesti. Vojak je Rose, ki se izdaja za moškega. Vaščani so do prišleka sumničavi, resne težave pa se začnejo, ko se Rose poroči s hčerko lokalnega posestnika. Film temelji na zgodovinskih pričevanjih o mnogih ženskah, ki so se v Evropi izdajale za moške. Schleinzer je ustvaril presunljiv portret takratne družbe, ki je v veliki meri temeljila na nasilju in zatiranju vsakršne drugačnosti. Sandra Hüller je za izjemno subtilno upodobitev glavnega lika prejela srebrnega medveda za najboljšo igralko na lanskem Berlinalu. Tudi Schleinzer je film posnel v črno beli barvni askezi, za zadržanost pa se je odločil tudi, ko gre za prikaze agresivnih dejanj, ki jih v filmu nikoli ne vidimo. Eden od vrhuncev zadnjega časa.

Režijo filma Mila/Marija podpisuje koroška Slovenka Andrina Mračnikar. Foto: Vertigo

Mila/Marija (r. Andrina Mračnikar)

Cikel filmov s prejšnjih Liffov na Televiziji Slovenija

Televizija Slovenija je tudi letošnjo jesen pripravila cikel filmov s prejšnjih Liffov. Več o ciklu tukaj.

Andrina Mračnikar bo na festivalu predstavila dva dokumentarca, poleg teh pa svoj novi film, ki je nastal v avstrijsko-grško-slovenski koprodukciji. Mila/Marija ima v središču koroško Slovenko Milo (igra jo odlična Doroteja Nadrah), ki se leta 1942 skupaj s svojim bratom Hanzijem (Oskar Haag) pridruži partizanskemu odporu proti nacistom. Pod partizanskim imenom Marija kmalu prevzame povelje nad eno od enot. Film pa se inteligentno ne ustavi ob koncu vojne, temveč se nadaljuje v čas po vojni, ko so bili koroški Slovenci postavljeni pred žalostno dejstvo, da se njihov boj še zdaleč ni končal. Ugotovili so namreč, da so medvojni zločinci povečini prišli nazaj na funkcije, ki so jih zasedali že pred vojno. Film je izjemna zgodovinska in karakterna študija glavne junakinje, borke za svobodo. Že pred premiero septembra v Zürichu, kjer je film osvojil nagrado občinstva, je buril duhove.

Zgodba iz povojne Danske, ko se je več kot petdeset tisoč žensk moralo soočiti s posledicami razmerij z nemškimi vojaki. Zlati lev na filmskem festivalu v Benetkah. Foto: LIFFe

Neznanka (r. May el-Toukhy)

Zmagovalec letošnjega Beneškega filmskega festivala. Danska režiserka egipčanskih korenin May el-Toukhy se je v filmu Neznanka lotila potlačenega poglavja v danski zgodovini – sramotenja žensk tik po drugi svetovni vojni, ki so imele intimna razmerja z nemškimi vojaki ali pa so jih imele domnevno. Izhajala je iz fotografije, posnete v tem obdobju z golo žensko sredi ulice, s kratko ostriženimi lasmi, ki je imela na telesu z rdečo barvo narisan kljukast križ. Zamislila se je nad zmesjo agresije in ponižanja ter erotike v tem dejanju. V filmu spremljamo zgodbo ženske, ki je imela takšno razmerje in to poskuša po vojni prikriti – utrjena in obenem skrhana, kot je po končani vojni, tako telesno kot čustveno, se tega prikrivanja loti z vsemi sredstvi. Gre za zelo kompleksen lik. Z minimalističnimi sredstvi ga odlično odigra Mathilde Arcel, ki je na Beneškem festivalu tudi upravičeno prejela nagrado za najboljšo igralko. Film se sprašuje o tem, kako je bilo biti ženska v povojnem obdobju, pokaže izrazito patriarhalno strukturo v tistem času, prikaže povojno obračunavanje, sprašuje pa se tudi o razrednih razlikah ter preizprašuje nacionalni mit o dobrih Dancih, borcih za narod. Vsekakor gre za enega kompleksnejših filmov zadnjega časa, ki se zgodovinske teme loti zelo sodobno.

Penelope Cruz in Javier Bardem nastopata v vlogah uspešnih zakoncev, ki se znajdeta pred veliko profesionalno in moralno dilemo. Foto: LIFFe

Bunker (r. Florian Zeller)

Francoski režiser Florian Zeller (Oče, Sin) se v svojih filmih vedno sprašuje o družini in medosebnih odnosih. Tudi v Bunkerju je tako, pri čemer je tokrat družinsko celico razširil na odnose s sosedi. Kot zelo dobro materialno podprt par v filmu nastopita Javier Bardem in Penelope Cruz, ki sta par tudi v resničnem življenju. Njemu kot arhitektu milijarder ponudi projekt – zanj naj bi zgradil podzemni bunker za primer apokalipse, ki jo bogataš že kar pričakuje. Ta ponudba sproži proces spraševanja v arhitektu (in spodbudi krizo z ženo) o vrednotah našega časa, o tem, kako živeti v svetu, ki ima vedno močnejše sporočilo, da se moramo drug drugega bati.

Ljubeč poklon klasičnim grozljivkam in VHS-kulturi z izstopajočo vlogo televizijske dive Gillian Anderson (desno). Foto: LIFFe

Seks in smrt v najstniškem taboru (r. Jane Schoenbrun)

V sekciji Ekstravaganca se je tokrat znašel resnično ekstravagantni poklon dobi videokaset in žanru slešerja. Kvirovska režiserka Kris (Hannah Einbinder) želi posneti nadaljevanje znamenite franšize o ti. Little Death (Mali smrti), ki je iz enega v drug del franšize med najstniki žel smrt v Kampu Miazma. Režiserka s tem namenom obišče igralko, ki je v prvem delu igrala eno od vlog (njo igra Gillian Anderson), med njima pa se splete nenavadna erotična vez, ki jo teoretiki pripisujejo prav podžanru slešerja. V tem smislu je zgovorno tudi poimenovanje morilca (Mala smrt). Zelo inteligenten film, ki je bil premierno na ogled na letošnjem Cannskem filmskem festivalu. Parodira žanr, po drugi strani ima do njega ljubeč odnos, v osnovi pa govori o osvoboditvi ženskih erotičnih fantazij, in v filmu se močno čuti teoretsko izhodišče avtorja/avtorice filma Jane Schoenbrun v knjigi Men, Women, and Chainsaws (Moški, ženske in motorne žage) Carol J. Clover z začetka 90. let.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅