V Celju odprli obrambni sejem Sidec. "Hitrost prilagajanja je enako pomembna kot tehnologija."
Gospodarstvo
Odprtje mednarodnega sejma obrambne industrije
10. november 2026 ob 13.48 • Zadnji poseg: 10. november 2026 ob 17.28 • Celje - MMC RTV SLO, STA
- Protest zaradi sodelovanja izraelskih orožarskih podjetij
"V Evropi znova vlagamo v obrambo. Ne zato, ker bi si želeli vojne, temveč zato, ker želimo ohraniti mir," je na odprtju mednarodnega sejma obrambne industrije in konference Sidec v Celju poudaril minister za obrambo Valentin Hajdinjak.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Tehnološki razvoj obrambne industrije predstavlja veliko priložnost za slovenska podjetja in njihove inovativne rešitve, je ob odprtju mednarodnega sejma obrambne industrije in konference Sidec v Celju poudaril minister za obrambo Valentin Hajdinjak. Napovedal je nadaljnjo podporo države pri razvoju in internacionalizaciji domače obrambne industrije.
Oglas
"V Evropi znova vlagamo v obrambo. Ne zato, ker bi si želeli vojne, temveč zato, ker želimo ohraniti mir," je dejal minister. Po njegovih besedah sodobni varnostni izzivi odpirajo nove razvojne priložnosti za slovenska podjetja in raziskovalne ustanove: "Želimo, da slovenska podjetja postanejo aktivni soustvarjalci globalnega razvoja."
Dodal je, da mora država razumeti, da je domača obrambna industrija pomemben del naše varnosti in gospodarske prihodnosti: "Nismo največji, lahko pa smo hitrejši, bolj povezani in pametnejši."
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Boštjan Močnik je poudaril pomen sodelovanja med vojsko, raziskovalnimi ustanovami in industrijo. "Nujno je poglobiti medsebojno sodelovanje, Sidec pa je odlična priložnost za to," je dejal. Sidec po njegovih besedah predstavlja pomemben most med vojaškimi izkušnjami in inovacijami raziskovalnih ustanov ter industrije. Izzivi na obrambno-varnostnem področju se hitro spreminjajo, kar zahteva vse večjo prilagodljivost in učinkovitost, je dodal.
V. d. generalnega direktorja direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo Uroš Korošec je medtem ocenil, da slovenska podjetja dosegajo uspehe tudi v mednarodnem okolju, največji izziv pa ostaja prehod od razvoja izdelka do njegove širše proizvodnje. "Ta prehod traja bistveno predolgo, zato si bomo na ministrstvu še naprej prizadevali za okrepitev podpore podjetjem," je napovedal.
Glasovi na osrednjem panelu: Prihodnost je v hitrem prilagajanju
Tehnološki razvoj obrambne industrije je rdeča nit tridnevnega dogajanja, poseben poudarek pa so na panelu namenili njenemu prilagajanju na podlagi operativnih izkušenj iz vojne v Ukrajini. Na daljavo je udeležence nagovorila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Ana Gvozdjar, ki je poudarila, da je njena država v preteklih letih zgradila popolnoma novo obrambno okolje.
"Danes več kot 900 podjetij in 300.000 strokovnjakov prispeva v panogo, katere ocenjena proizvodna zmogljivost je v letu 2026 skoraj 50 milijard evrov. Ta rast je še zlasti pomembna zato, ker temelji na izkušnjah. Naši proizvajalci so navajeni delati v okolju, ki se vsakodnevno spreminja, zato nenehno prilagajajo tehnologijo ter prenašajo izkušnje z bojišč v praktične izboljšave," je poudarila Ana Gvozdjar.
Kot je dodala, so jih izkušnje naučile, da je sposobnost hitrega prilagajanja enako dragocena, kot je sama tehnologija, a če želijo ta proces kar najbolje izkoristiti, potrebujejo močnejša partnerstva v industriji. Ukrajina pri sodelovanju z evropskimi državami vstopa v novo poglavje in po besedah namestnice ministra ceni pomoč, ki jo še naprej prejema, hkrati pa v tem vidi tudi priložnost za sodelovanje, ki ne bo temeljilo le na pomoči, pač pa na skupnih izkušnjah, naložbah in proizvodnji.
Po njenem mnenju je tudi Slovenija lahko pomembna partnerica v tem procesu, saj imajo slovenska podjetja strokovno znanje in proizvodne zmogljivosti, ki bi bile lahko komplementarne ukrajinskemu razvoju.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Erik Kopač je prav tako poudaril, da vojna v Ukrajini temeljito spreminja naše razumevanje sodobnega vojskovanja. "Ne spreminjajo se le vojaške operacije, pač pa je izziv za nas tudi to, kako razvijamo, naročamo in vzdržujemo obrambne zmogljivosti," je poudaril.
Pri tem je po njegovem ključna in najpomembnejša lekcija za prihodnost vojaške industrije, da je treba dramatično skrajšati cikel med prepoznavanjem potreb, razvijanjem rešitev in njihovim oblikovanjem. Večletno načrtovanje in dolgi postopki so bili namenjeni okolju, v katerem tehnologije in operativne zahteve nastajajo razmeroma počasi, je dejal in dodal, da je današnje stanje na bojiščih bistveno drugačno.
"V Ukrajini droni, sistemi elektronskega bojevanja in protidronske tehnologije nastajajo in se izboljšujejo v nekaj dneh. Sistem, ki je danes učinkovit, je jutri lahko že zastarel, ko se nasprotnik prilagodi, zato se mora obrambna industrija poenotiti in obrambni cikel prilagoditi operativnemu," je še povedal Kopač.
Med udeleženci razprave je bil tudi izvršni direktor Evropske obrambne agencije (Eda) Andre Denk, ki je prav tako poudaril, da Evropa potrebuje poenotenje potreb na obrambnem področju in povezovanje, saj bo le tako lahko okrepila svojo obrambno pripravljenost.
Vojna v Ukrajini, ki traja že dlje kot druga svetovna vojna, je močno spremenila evropsko strateško okolje, saj ta in drugi konflikti po svetu še dodatno krepijo njegovo občutljivost in ranljivost. Zato je po Denkovih besedah potreba po sodelovanju in iskanju odgovorov na krize še večja kot nekoč.
"Zaščititi moramo skupne interese. Nato želi preložiti breme obrambe evropskih tal na Evropo, kar jasno kaže, da moramo Evropejci prevzeti v roke odgovornost za našo lastno varnost," je še poudaril prvi mož Ede. Po njegovih besedah Evropa napreduje, a vse to ni dovolj, kar so šefom vlad predstavili tudi v prvem poročilu o pripravljenosti in obrambni varnosti.
Med pomembnimi stebri za krepitev varnosti je Denk omenil nujno dodatno povečanje izdatkov za obrambo. Trendi gredo po njegovem v pravo smer, saj so lani države članice skupaj za obrambo namenile 418 milijard evrov, letos bo ta številka narasla na 454 milijard evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot še pred štirimi leti. Je pa ob tem opozoril, da več izdatkov za obrambo ne pomeni avtomatično izboljšane pripravljenosti, če ne bo hkrati prišlo do koordiniranih programov nabave.
Protest zaradi sodelovanja izraelskih orožarskih podjetij
Ob odprtju sejma je potekal tudi protest predstavnikov civilne družbe proti sodelovanju izraelskih orožarskih podjetij na dogodku. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je opozorila na prisotnost podjetij Rafael in Israel Aerospace Industries.
"Danes smo tu, ker politične ekonomije, ki podpira izraelska hudodelstva, v Sloveniji nočemo. Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je obljubil, da bo Slovenija prek diplomacije uporabljala svoj vpliv. Posebej je poudaril pomen gospodarske diplomacije. Vendar smo do zdaj priča zgolj odločenosti slovenske vlade, da sodeluje v ekonomiji genocida in apartheida. Današnji orožarski sejem to potrjuje. Na njem sodelujeta tudi izraelski podjetji Rafael in Israel Aerospace Industries. To sta ključni izraelski državni orožarski podjetji, ki ju je Amnesty International v svojem poročilu iz septembra 2025 izrecno navedla med 15 poimensko izpostavljenimi podjetji, ki prispevajo k izraelski nezakoniti okupaciji, genocidu in drugim mednarodnim hudodelstvom. Zaradi tega bi morali slovenska vlada in organizatorji sejma njuno sodelovanje na sejmih orožja in varnostne opreme prepovedati, ne pa ju vabiti," je dejala Posel.
Predstavnica Gibanja za pravice Palestincev Barbara Vodopivec pa je vlado pozvala k prekinitvi sodelovanja z izraelsko obrambno industrijo in uvedbi sankcij proti Izraelu. "Ne genocidu. Ne militarizaciji," je poudarila in dodala, da bi morala država več vlagati v javne storitve, kot so šolstvo, zdravstvo in stanovanjska politika.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗