AAG: Hitrejša gradnja infrastrukture ne sme omejevati varstva okolja in varstva človekovih pravic

Okolje

Odziv na napoved ministra za infrastrukturo in energetiko

10. november 2026 ob 11.14 • Zadnji poseg: 10. november 2026 ob 11.25 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nevladna organizacija AAG razume, da so pravočasno izvedeni infrastrukturni projekti pomembni za razvoj države, vendar opozarjajo, da hitrejša gradnja ne sme pomeniti omejevanja pravice javnosti do varstva okolja in varstva človekovih pravic.

Slika je simbolična. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Kot so v okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) zapisali v odprtem pismu v odziv na napoved ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, da bodo z zakonskimi spremembami omejili možnosti pritožb stranskih udeležencev v postopkih načrtovanja večjih infrastrukturnih projektov, podpirajo posodabljanje železniškega omrežja, izboljšanje prometnih povezav in gradnjo infrastrukture, ki je potrebna za trajnostni razvoj Slovenije.

Oglas

So pa proti pristopu, po katerem bi se zamude pri velikih projektih reševale predvsem z omejevanjem pravic javnosti, civilnih iniciativ, okoljskih organizacij in posameznikov, ki opozarjajo na morebitne nepravilnosti ali škodljive vplive na okolje.

Zagovarjajo pravico javnosti, da opozori na pomanjkljivosti, zahteva preverjanje strokovnih podlag in uporabi pravna sredstva, ko za to obstajajo zakonski pogoji.

"Civilne iniciative in okoljske organizacije pogosto opravljajo pomembno nadzorno funkcijo. Opozarjajo na pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji, neustrezne okoljske presoje, nezadostno primerjavo variant, vplive na vodne vire in kmetijska zemljišča ter na posledice, ki jih lahko občutijo lokalni prebivalci," opozarjajo v AAG-ju.

Izražajo pomisleke glede ministrovega stališča, da lahko majhna civilna iniciativa zaradi lastnega interesa blokira strateški interes države in gospodarstva. "Število članov civilne iniciative ne določa vrednosti njenih argumentov," poudarjajo in opozarjajo, da dolgotrajnost postopkov ni nujno posledica pritožb javnosti; povzročajo jo lahko tudi nepopolna dokumentacija, pomanjkljive okoljske podlage, nezadostno proučene alternative, neusklajenost pristojnih organov in slabo obrazložene odločitve.

Slovenija je pogodbenica aarhuške konvencije, ki zagotavlja dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri okoljskem odločanju in dostop do pravnega varstva, so spomnili v AAG-ju.

"Samo pospeševanje postopkov še ne pomeni kršitve aarhuške konvencije. Vendar bi bilo treba vsako konkretno zakonsko spremembo presoditi glede na njeno vsebino in učinke," poudarjajo.

Od vlade in pristojnih ministrstev zahtevajo javno predstavitev zakonskih predlogov in pojasnilo, katere postopke, udeležence in pravice naj bi spremembe zadevale, ter pravno presojo skladnosti predlaganih sprememb z ustavo, aarhuško konvencijo in pravom EU-ja.

Zahtevajo tudi ohranitev učinkovitega sodelovanja javnosti v vseh postopkih, v katerih ga zagotavljajo ustava, zakonodaja in mednarodne obveznosti Slovenije, ohranitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva, ko obstajajo utemeljeni razlogi za dvom o zakonitosti odločitev ali ustreznosti okoljskih presoj, uvedbo razumnih rokov za odločanje pristojnih organov ter zagotavljanje strokovne neodvisnosti okoljskih institucij, mnenjedajalcev in inšpekcijskih služb.

Prav tako zahtevajo pregledno primerjavo vseh izvedljivih projektnih variant, preden se sprejme odločitev o večjih posegih v prostor, vsebinsko obravnavo pripomb javnosti, pri čemer morajo biti zavrnitve strokovno in pravno obrazložene, ter upoštevanje varstva kmetijskih zemljišč, vodnih virov in narave kot sestavnega dela javnega interesa pri načrtovanju infrastrukture.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅