Boštjan Skalar: V obrambni industriji nismo le dobavitelji, smo tudi proizvajalci končnih izdelkov
Ob osmih
Nova epizoda oddaje Ob osmih
10. november 2026 ob 10.20 • MMC RTV SLO
Okrepljena vlaganja v obrambno industrijo so spodbudila razvoj brezpilotnih sistemov, protidronske zaščite, brezposadkovnih vozil, simulatorjev. Od dobaviteljev smo prerasli v proizvajalce visokotehnoloških rešitev, pravi direktor GIZ-GOIS Boštjan Skalar.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vojna v Ukrajini je prisilila Slovenijo k povečanju obrambnih izdatkov. V minulih letih je obrambno ministrstvo tudi v razvoj obrambne industrije vlagalo precej, približno 23 milijonov evrov na leto, pojasnjuje direktor Grozda obrambne industrije Slovenije (GIZ-GOIS) Boštjan Skalar. Našteva brezpilotne sisteme, protidronsko zaščito, brezposadkovna vozila oz. platforme, simulatorje in komunikacijske sisteme. ''Na teh področjih nismo zgolj dobavitelji v dobaviteljske verige, ampak imamo tudi že končne izdelke. In v prihodnje želimo preiti od sledilcev k ustvarjalcem,'' dodaja.
Oglas
Podatki GIZ-GOIS:
Članarino plačuje več kot 200 podjetij, približno 50 jih sodi v obrambno industrijo. Ta ustvarijo približno milijardo evrov prometa, tri četrtine z izvozom, zaposlujejo 5 tisoč ljudi, dodana vrednost dosega že skoraj 100 tisoč evrov na zaposlenega in s tem bistveno presega povprečje. To je bilo lani 67 tisoč 100 evrov.
Ukrajinski nauki za slovensko obrambno industrijo
Sicer neželeno geopolitično situacijo in trende so uspeli pravilno usmeriti v svoj razvoj in razvoj te industrije, meni Skalar. Zaradi podedovanih zakonskih omejitev dolgo ni mogla izvažati v Ukrajino, zato ni bilo neposrednega sodelovanja, zdaj se je to sicer spremenilo. A kot poudarja, so se naša podjetja veliko naučila o brezpilotnih letalnikih in zaščiti proti njim. Na sejmu SIDEC 2026 v Celju je poudarek na tem, kako hitro prilagajajo svojo obrambno industrijo in proizvodnjo spreminjajočim se potrebam.
Ob tem se zavedajo, pripoveduje Boštjan Skalar, da ukrajinska industrija nima certificiranih izdelkov, ker za to pač nima časa, a ''paradigma vojskovanja se preusmerja iz klasičnih oblik z večjimi vozili, tanki in podobnim v elektronsko bojevanje z brezpilotni letalniki, ki na primer stanejo 2000 evrov in uničijo vozilo, vredno nekaj milijonov. Zato se lahko veliko naučimo na primeru Ukrajine''.
Tovarna orožja v Sloveniji, si to res želimo?
Slovenija je uspešna pri razvijanju, izziv ostaja proizvodnja. Na vprašanje, ali je morda pričakovati kakšno veliko orožarsko tovarno tudi v Sloveniji, direktor Skalar odgovarja, da je še prezgodaj za to.
Slovenija ni glavni trg, temveč odskočna deska, dodaja. Glede nakupov Slovenije si z ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko prizadevajo, da bi opremo za določen znesek kupili od domače obrambne industrije, pomembni so tudi mehanizmi vlada vladi in podobno, saj so usmerjeni na evropski ali širši trg, ne le na Slovenijo.
V zvezi s proizvodnjo meni, da je financiranje postalo bistveno bolj stabilno. Komercialne banke in Slovenska razvojna banka SID so prepoznale možnosti, tako da največja cokla tega razvoja oz. komercializacije ni več financiranje, kot bi dejal še pred letom dni. Veliko dela pa jih čaka s povezovanjem podjetij prek določenih jeder, da bomo sposobni zagnati določeno proizvodnjo. Bolj konkreten Boštjan Skalar ne želi biti: ''Za zdaj se nastavki za serijsko proizvodnjo počasi vzpostavljajo na tistih področjih, ki sem jih že omenil. Vendar v obrambni industriji ni velikoserijske proizvodnje.''
Za zdaj se nastavki za serijsko proizvodnjo počasi vzpostavljajo na tistih področjih, ki sem jih že omenil. Vendar v obrambni industriji ni velikoserijske proizvodnje.
Verjame, da napovedana ukinitev naložbene družbe DOVOS v okviru Slovenskega državnega holdinga ne bo zavrla teh procesov. V razumnem času, pravi, pričakuje tudi rešitve, da bo financiranje urejeno in podpora države prek ustreznih mehanizmov zgotovljena.
''Tudi tuji vlagatelji, ki se oglašajo z načrti za večje prenose tehnologije ali sistemov, bodo seveda pričakovali, da država to podpre tako ali drugače. Interes za lastništvo v vsakem posamičnem podjetju verjetno ne bi bil tolikšen, določeni joint ventures oz. konzorciji pa bi bili verjetno mogoči. To namreč ni klasična industrija, temveč je vedno vezana na državo, vedno je končna uporabnica vojska določene države ali pa ministrstvo, zato je nekoliko drugačna tudi paradigma poslovanja,'' še pojasnjuje direktor GIZ-GOIS. V oddaji Ob osmih odgovori še na vprašanje, ali si Slovenci sploh želimo vojaško industrijo, pa tudi, ali ne bo kopičenje orožja vodilo v vse več nasilja, ker ga bodo pač prej ali slej želeli tudi uporabiti …
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗