Slovenija ob dnevu znanosti: več vlaganj v raziskave, več sodelovanja
Danes je dan znanosti, ki je namenjen poudarjanju vloge znanstvenikov pri razvoju države in družbe, njihovi večji prepoznavnosti ter približevanju znanosti širši javnosti. Predstavniki znanstvene in politične sfere so ob tem izpostavili potrebo po nadaljnjih vlaganjih v raziskovanje, krepitvi sodelovanja in prenosu znanja v prakso.
Praznik, ki ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti lani poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. Letos ga zaznamujemo drugič, praznuje pa se na isti dan kot Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
PREBERITE ŠE: V Delu o znanosti poročamo že 40 let.
»Ljudje se po spletu naključij rodimo v zelo različne življenjske okoliščine. Nekateri v okolje, polno priložnosti, drugi morajo za vsak korak naprej vložiti bistveno več truda. Znanje in izobrazba sta bila vedno tista, ki sta skozi zgodovino sodobne civilizacije delovala kot najpomembnejši izenačevalec teh razlik,« je v poslanici ob prazniku zapisal premier Janez Janša. »Zaradi njiju o posameznikovi usodi ne odločata več le družinsko poreklo in premoženje staršev, temveč njegove lastne sposobnosti in trud. Prav danes prva matematična znanja nekje v Sloveniji pridobiva naslednji Jurij Vega, na drugi strani države se osnove fizike uči novi Jožef Štefan. Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo tako ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda,« je poudaril.
Danes vstopamo v novo tehnološko resničnost, kjer bo znanost igrala še pomembnejšo vlogo kot doslej, je še jasen predsednik vlade. »Umetna inteligenca – v Ameriki jo pogosto imenujejo tudi superinteligenca – že danes močno vpliva na naše učne metode, raziskovalne pristope in načine sporazumevanja. Njene zmožnosti so izjemno široke: pospešuje preboje v znanosti, pomaga pri nastajanju inovativnih zdravil, optimizira industrijske postopke in odpira povsem nova področja znanosti, ki so bila še pred kratkim popolnoma nedostopna. Nekateri napovedujejo mračnjaške scenarije o umetni inteligenci kot rablju človeštva, a podobnih pomislekov je bila nekoč deležna tudi znanost sama. V resnici je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo vedno zastavljali mi sami. Njeno usmerjanje bo v rokah ljudi – ljudi z vrednotami. Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati. Namesto tega moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj modrosti, da jo obvladamo in uporabimo v dobro vseh ljudi,« je poudaril in ob prazniku čestital znanstvenicam in znanstvenikom.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je za STA poudaril, da je namen praznika predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu znanosti, katere dosežki se odražajo v številnih izdelkih in storitvah, ki jih uporabljamo vsak dan. Pri tem je izpostavil, da so se sredstva za znanstvenoraziskovalno delo v zadnjih šestih letih povečala za več kot 50 odstotkov. Opozoril je tudi na prispevek raziskovalcev v gospodarstvu k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter napovedal, da bo ministrstvo v prihodnje še več pozornosti namenilo znanstveni diplomaciji oz. krepitvi sodelovanja z državami, v katerih delujejo vodilni svetovni raziskovalci.
Po podatkih statističnega urada je Slovenija leta 2025 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 599 milijonov evrov državnih proračunskih sredstev. Obseg teh sredstev se je tako povečal deseto leto zapored. Največ sredstev so prejele tehniške in tehnološke vede (33 odstotkov) ter naravoslovne vede (29 odstotkov), več kot polovica vseh sredstev pa je bila namenjena visokošolskemu sektorju.
Predsednik DS Marko Lotrič je v poslanici ob prazniku opozoril na pomen zagotavljanja spodbudnega in stabilnega okolja za mlade raziskovalce ter tesnejšega povezovanja znanosti in gospodarstva, da bi raziskovalna spoznanja v večji meri prehajala v prakso.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina. FOTO: Matej Družnik
Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V imenu nagrajencev je spregovoril letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Slavko Splichal, ki je poudaril, da znanost temelji na kolegialnem sodelovanju ter kritični in samokritični izmenjavi mnenj. Pri tem je opozoril na nevarnosti avtoritarnih oblik javnosti, ki se po njegovih besedah kažejo predvsem v oblastni manipulaciji ter prizadevanjih za nadzor zasebnosti, medijev in družbenih gibanj. Poudaril je, da je za oblikovanje zanesljivega mnenja nujno soočanje različnih pogledov.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗