Več izdelkov, manj zaupanja. Kdo danes odloča, kaj bomo kupili?
Na trgovskih policah vsak dan poteka tiho tekmovanje za našo pozornost. Proizvajalci razvijajo nove izdelke, izpopolnjujejo embalažo, vlagajo v oglaševanje in obljubljajo vedno več. Potrošniki pa imamo na voljo toliko informacij, primerjav in priporočil, da odločitev o nakupu pogosto postaja zahtevnejša, namesto da bi bila preprostejša.
Paradoks sodobnega potrošništva je očiten: več ko imamo izbire, bolj potrebujemo nekoga, ki mu lahko zaupamo. »Pred štiridesetimi leti je bilo ponudbe manj, zaupanja pa več. Danes je ravno obratno,« ugotavlja Gregor Gorenc, direktor Product of the Year Adria, v podkastu medijske hiše Delo. Njegova ugotovitev sega dlje od nakupovalnih navad. Govori o spremembi, ki jo občutijo trgovci, proizvajalci in oglaševalci po vsem svetu.
Nekoč je zadostoval oglas, da je izdelek postal prepoznaven. Danes mora podjetje prepričati precej zahtevnejšega kupca, ki lahko v nekaj sekundah preveri ponudbo konkurence, prebere izkušnje drugih uporabnikov ali za nasvet vpraša umetno inteligenco. V takšnem svetu prepoznavnost ni več dovolj. Vse pomembneje je, ali potrošnik obljubam proizvajalca tudi verjame.
Od oglaševalske obljube do potrditve kupcev

Gregor Gorenc, direktor Product of the Year Adria FOTO: Marko Feist
»Oglaševanje ustvari pozornost, pečat pa je dokaz zaupanja,« razliko med tržnim sporočilom in potrošniškim priporočilom opiše Gorenc. Prav na tej zamisli temelji mednarodni koncept Product of the Year oziroma Izbran produkt leta, ki bo leta 2027 praznoval 40 let od začetkov v Franciji. V Sloveniji bo prihodnje leto potekala njegova 15. izvedba. V štirih desetletjih se je spremenilo skoraj vse: od načina nakupovanja in oglaševalskih kanalov do pričakovanj potrošnikov. Osnovno izhodišče izbora pa ostaja enako. O izdelkih in njihovih prednostih ne presojajo zgolj proizvajalci, temveč tudi ljudje, ki jih kupujejo in uporabljajo. Gorenc opozarja, da imajo prav potrošniki zadnjo besedo pri uspehu inovacij. »Vsaka inovacija, vsaka novost se mora potrditi pri kupcu. Dokler se ne, ni vredna pravzaprav nič.« Da bi ponazoril razliko med tehnološko domiselnostjo in uporabno vrednostjo, navede nekoliko nenavaden primer avtomobila, ki bi deloval na pesek. Izum bi bil morda revolucionaren, toda če nihče ne bi hotel z lopato nalagati peska v prtljažnik, njegova inovativnost ne bi imela prave tržne vrednosti. Torej, za uspeh izdelka ni dovolj, da je nov. Potrošniku mora tudi olajšati življenje, izpolniti pričakovanja ali ponuditi razlog, da ga izbere namesto drugega.
Potrošnik ni več tako zvest blagovni znamki

FOTO: Marko Feist
Eden pomembnejših premikov se dogaja pri mlajših kupcih. Po Gorenčevem opažanju je generacija Z manj navezana na tradicionalne blagovne znamke in bolj pozorna na to, kaj izdelek dejansko ponuja.
Preverjanje sestavin, deklaracij, uporabniških izkušenj in alternativ je postalo del nakupnega odločanja. Za velike proizvajalce je to poseben izziv. Uveljavljena znamka ima lahko desetletja tradicije in velik oglaševalski proračun, vendar to še ne pomeni, da bo samodejno prepričala tudi mlajše generacije.
»Globalni proizvajalci imajo velik izziv: kako pritegniti mlade, kako jim ponuditi nekaj in kako pri njih pravzaprav ustvariti zaupanje,« pravi Gorenc.
Pri tem je zanimivo, da se potrošniki med posameznimi državami morda razlikujejo manj, kot si predstavljamo. Gorenc, ki je odgovoren za trge Slovenije, Hrvaške in Srbije, ugotavlja, da so osnovna pričakovanja kupcev precej podobna. Razlike nastajajo predvsem zaradi kupne moči, ponudbe in posebnosti posameznih trgov.
Prav zato vidi v Sloveniji tudi zanimivo poslovno priložnost. Kot dovolj majhen, a zahteven trg bi lahko bila primerna za preizkušanje izdelkov, preden jih mednarodni proizvajalci ponudijo širšemu krogu kupcev.
Kaj pravzaprav pomeni pečat Izbran produkt leta?

FOTO: Marko Feist
Za potrošnika je oznaka na embalaži lahko preprost orientacijski znak. Za njo pa stoji raziskovalni postopek, ki ga Gorenc podrobno predstavi v podkastu. Izbor temelji na dvodelni metodologiji. V prvem delu sodeluje najmanj 1500 anketirancev iz spletnega raziskovalnega panela, ki ga zagotavlja Toluna. Pomembno je, da o posamezni kategoriji odgovarjajo potrošniki, ki izdelke iz te kategorije dejansko kupujejo. Drugi del je praktično preizkušanje izdelkov. Najmanj 150 uporabnikov na kategorijo prek platforme Treez kupi izdelek, ga doma preizkusi in oceni. Ob predložitvi dokazila o nakupu jim povrnejo kupnino. Po Gorenčevih pojasnilih metodologijo nadzira Deloitte, ki vsako leto pripravi tudi obsežno strokovno poročilo.
Izdelke za izbor prijavljajo proizvajalci, raziskava pa jih postavlja v primerjavo s konkurenti znotraj kategorije. Rezultate prejmejo tudi podjetja, katerih izdelki ne zmagajo, javno pa so predstavljeni zmagovalci.
Pri tem je pomembna razlika med potrošniškim izborom in laboratorijskim testiranjem. Medtem ko na primer Zveza potrošnikov Slovenije z neodvisnimi primerjalnimi testi preverja tudi tehnične lastnosti izdelkov, Izbran produkt leta temelji na ocenjevanju in izkušnjah kupcev.
Koliko je zaupanje vredno v številkah?
Pomen potrošniških priporočil ni zgolj psihološki. Za proizvajalce ima lahko tudi konkretne poslovne učinke. Gorenc navaja, da po podatkih, ki jih pridobivajo od sodelujočih proizvajalcev, prodaja izdelkov s pečatom Izbran produkt leta v povprečju zraste za več kot 25 odstotkov.
Ob tem je pomembno njegovo pojasnilo: rasti ni mogoče pripisati izključno pečatu. Na prodajo vpliva več dejavnikov, med drugim prepoznavnost izdelka, oglaševanje, razpoložljivost in sama kakovost ponudbe. Toda oznaka, ki kupcu olajša odločitev, lahko pomeni dodatno konkurenčno prednost.
Po raziskavah, ki jih navaja organizator izbora, pečat Izbran produkt leta v Sloveniji prepoznava približno 70 odstotkov kupcev. Gorenc izpostavlja tudi podatek, da se nanj odzove devet od desetih kupcev, več kot dve tretjini pa naj bi se ob nakupni dilemi odločili za izdelek s pečatom.
Za proizvajalca se ob tem odpira zanimivo vprašanje: ali je danes učinkoviteje vložiti dodatna sredstva v še eno oglaševalsko kampanjo ali v preverjanje uporabniške izkušnje, ki lahko izdelku prinese prepričljivejše priporočilo?
Enotnega odgovora ni. Toda v času, ko se potrošniki srečujejo s tolikšno količino komercialnih sporočil, postaja razlika med obljubo in izkušnjo vse pomembnejša.
Kupci ne iščemo najnižjih cen, temveč največjo vrednost

FOTO: Marko Feist
Visoke cene so v zadnjih letih močno zaznamovale razpravo o potrošništvu. Toda Gorenc opozarja, da cena sama po sebi ni odločilno merilo. »Ne odloča cena, ampak vrednost.«
Vrednost izdelka sestavljajo kakovost, uporabnost, pričakovanja, osebne preference in cena, ki smo jo pripravljeni plačati. Pri nakupu sesalnika bomo morda največ pozornosti namenili učinkovitosti in življenjski dobi, pri izbiri čokolade pa okusu in užitku.
Različni izdelki odgovarjajo na različne potrebe, vendar je končni cilj podoben: kupec želi biti zadovoljen s svojo odločitvijo. Gorenc pri tem poudari misel, ki jo velja razumeti tudi kot opozorilo pred navidezno ugodnimi nakupi. »Slab nakup je pravzaprav najdražji.« Izdelek, ki ne izpolni pričakovanj, moramo pogosto nadomestiti z drugim. Najnižja cena zato ni nujno tudi najboljša odločitev.
To je priložnost za proizvajalce, ki znajo prepričljivo dokazati dodatno vrednost svojih izdelkov. Hkrati pa zahteva večjo odgovornost pri oblikovanju obljub in komuniciranju z javnostjo.
Bo o našem naslednjem nakupu odločal ChatGPT?
S prihodom generativne umetne inteligence se odpira novo poglavje potrošništva. Namesto pregledovanja desetin spletnih strani lahko kupci vedno pogosteje zastavijo preprosto vprašanje: kateri izdelek je zame najprimernejši? Umetna inteligenca lahko primerja cene, značilnosti, ocene in priporočila. Toda tudi takšni sistemi potrebujejo kakovostne vire informacij. »Tudi najpametnejši potrebuje vir informacij,« poudarja Gorenc.
Prepričan je, da umetna inteligenca ne bo zmanjšala pomena zaupanja, ampak ga bo še okrepila. Če bodo algoritmi pri priporočanju izdelkov upoštevali verodostojne potrošniške raziskave, bi lahko takšne informacije pridobile dodatno vrednost tudi v digitalnem okolju.
Za proizvajalce to pomeni novo razvojno smer. Doslej so morali poskrbeti predvsem za to, da jih je kupec opazil na trgovski polici ali v oglasu. V prihodnje bo vse pomembneje tudi, kako kakovostne, primerljive in dostopne informacije o svojih izdelkih ponujajo digitalnemu svetu.
Vprašanje zato ni samo, kateri izdelek bo kupec izbral, ampak tudi, na podlagi katerih informacij mu bo umetna inteligenca predlagala določeno izbiro.
Priložnost tudi za manjša slovenska podjetja
Čeprav imajo veliki proizvajalci praviloma največ sredstev za razvoj, distribucijo in oglaševanje, Gorenc poudarja, da potrošniška izbira ni nujno rezervirana za največje blagovne znamke. »Pri nas zmagujejo najboljši,« pravi in dodaja, da imajo velike korporacije sicer pogosto več prijavljenih izdelkov, ker delujejo v številnih kategorijah. Za manjše proizvajalce lahko dobro ocenjen izdelek pomeni priložnost, da postanejo opaznejši v konkurenci večjih podjetij. Vendar obstaja pomemben pogoj: izdelek mora biti že prisoten na trgu. Za zagonska podjetja, ki šele razvijajo svoje prve izdelke ali še nimajo vzpostavljene prodaje, takšen izbor praviloma še ni primeren. Za manjše, že uveljavljene proizvajalce pa so lahko potrošniške ocene uporaben način preverjanja njihove konkurenčnosti in odziva kupcev. Tudi zato Gorenc v slovenskem trgu vidi več potenciala, kot bi sklepali zgolj iz njegove velikosti.
Štirideset let pozneje ostaja odločilno isto vprašanje
Ko bo mednarodni koncept Product of the Year prihodnje leto praznoval štiridesetletnico, slovenski izbor pa petnajsto izvedbo, bodo trgovske police precej drugačne kot ob njegovih začetkih. Spremenili so se izdelki, distribucijski kanali, oglaševanje in način, kako iščemo informacije. Še hitreje se bo vse to spreminjalo z razvojem umetne inteligence.
Toda osnovna potreba potrošnika ostaja presenetljivo stalna: preden se odloči za nakup, želi vedeti, ali je izdelek vreden njegovega denarja. Prihodnost trgovine bo zato verjetno pripadala proizvajalcem, ki ne bodo znali samo ustvarjati zanimanja, ampak bodo svoja pričakovanja tudi izpolnili. Zaupanje namreč ni nekaj, kar lahko podjetje preprosto zapiše na embalažo. Pridobiti si ga mora z izkušnjo, ki jo potrdi kupec. In prav v tem je morda največji paradoks sodobnega potrošništva: bolj ko postaja nakupovanje digitalno in tehnološko napredno, pomembnejša ostaja najstarejša oblika prepričevanja – priporočilo nekoga, ki je izdelek že preizkusil.
Več o tem, kaj v resnici odločilno vpliva na naše nakupe, kako poteka izbor Izbran produkt leta in zakaj lahko zaupanje postane najpomembnejša konkurenčna prednost proizvajalcev, v podkastu razkriva Gregor Gorenc, direktor Product of the Year Adria.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗