Dan znanosti letos poudarja vlaganje v znanost
Slovenija
Praznik ni dela prost dan, letos ga praznujemo drugič
10. november 2026 ob 8.09 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Predstavniki znanstvene in politične sfere so ob dnevu znanosti, ki ga letos drugič zaznamujemo v Sloveniji, poudarili predvsem potrebo po nadaljnjih vlaganjih v raziskovanje, krepitvi sodelovanja in prenosu znanja v prakso.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Dan znanosti je namenjen poudarjanju vloge znanstvenikov pri razvoju države in družbe, njihovi večji prepoznavnosti ter približevanju znanosti širši javnosti. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti poslanke in poslanci lani potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. Letos ga zaznamujemo drugič, praznik pa sovpada tudi z Unescovim svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj.
Oglas
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je za STA poudaril, da je namen praznika predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu znanosti, katere dosežki se odražajo v številnih izdelkih in storitvah, ki jih uporabljamo vsak dan. Dodal je, da so se sredstva za znanstvenoraziskovalno delo v zadnjih šestih letih povečala za več kot 50 odstotkov. Opozoril je tudi na prispevek raziskovalcev v gospodarstvu k ustvarjanju višje dodane vrednosti in napovedal, da bo ministrstvo v prihodnje še več pozornosti namenilo znanstveni diplomaciji oz. krepitvi sodelovanja z državami, v katerih delujejo vodilni svetovni raziskovalci.
Po podatkih statističnega urada je Slovenija leta 2025 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 599 milijonov evrov državnih proračunskih sredstev. Obseg teh sredstev se je tako povečal deseto leto zapored. Največ sredstev so prejele tehniške in tehnološke vede (33 odstotkov) ter naravoslovne vede (29 odstotkov), več kot polovica vseh sredstev pa je bila namenjena visokošolskemu sektorju.
Predsednik DS-ja Marko Lotrič je v poslanici ob prazniku opozoril na pomen zagotavljanja spodbudnega in stabilnega okolja za mlade raziskovalce ter tesnejšega povezovanja znanosti in gospodarstva, da bi raziskovalna spoznanja v večji meri prehajala v prakso.
Predsednik vlade Janez Janša pa je v poslanici med drugim dejal, da širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost naroda.
"Slovenci imamo za takšno prihodnost izjemna izhodišča. Smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet. Sin slovenskega izseljenca Franca Suhadolca je vodil ekipo, ki je razvila legendarni boeing 747 – enega najprepoznavnejših simbolov tehnološkega napredka 20. stoletja. Janez Puhar je z izumom fotografije na steklu poznan kot pionir svetovne fotografije. France Rode je bil eden od izumiteljev – danes tako samoumevnega – elektronskega žepnega kalkulatorja. Herman Potočnik Noordung je vizionarsko pomagal tlakovati pot v neskončno vesolje. Znanost je pomembno oblikovala slovensko identiteto in jo postavila na zemljevid sveta," je zapisal v poslanici.
Dodal je še, da vstopamo v novo tehnološko resničnost, kjer bo znanost igrala še pomembnejšo vlogo kot do zdaj, in poudaril umetno inteligenca, ki že danes močno vpliva na učne metode, raziskovalne pristope in načine sporazumevanja. "Njene zmožnosti so izjemno široke: pospešuje preboje v znanosti, pomaga pri nastajanju inovativnih zdravil, optimizira industrijske postopke in odpira povsem nova področja znanosti, ki so bila še pred kratkim popolnoma nedostopna. Nekateri napovedujejo mračnjaške scenarije o umetni inteligenci kot rablju človeštva, a podobnih pomislekov je bila nekoč deležna tudi znanost sama. V resnici je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo vedno zastavljali mi sami. Njeno usmerjanje bo v rokah ljudi – ljudi z vrednotami. Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati. Namesto tega moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj modrosti, da jo obvladamo in uporabimo v dobro vseh ljudi."
Janša je v poslanici čestital vsem slovenskim znanstvenikom, "ki Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega".
V nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V imenu nagrajencev je spregovoril letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Slavko Splichal, ki je poudaril, da znanost temelji na kolegialnem sodelovanju ter kritični in samokritični izmenjavi mnenj. Ob tem je opozoril na nevarnosti avtoritarnih oblik javnosti, ki se po njegovih besedah kažejo predvsem v oblastni manipulaciji ter prizadevanjih za nadzor zasebnosti, medijev in družbenih gibanj. Poudaril je, da je za oblikovanje zanesljivega mnenja nujno soočanje različnih pogledov.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗