Krasni novi um: Umetna inteligenca v znanosti

Sašo Džeroski in Andreja Gomboc. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Možnosti njene uporabe pa se s skokovitim razvojem približujejo pravi raziskovalni revoluciji. A obvladovanje kompleksnih znanstvenih poskusov je za zdaj še vedno domena znanstvenikov.

Oglas

Kako UI spreminja znanstveno delo, pri katerih izzivih je nepogrešljiva in katera nova vprašanja odpira, so teme pogovora z dvema znanstvenikoma. Prva sogovornica je dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka in profesorica na fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Je tudi članica vodstva evropskega projekta SMASH za uporabo umetne inteligence v znanstvenih raziskavah in prejemnica letošnjega priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije za mednarodno uveljavljanje astronomije. Drugi gost pa je dr. Sašo Džeroski, profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, vodja odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan in letošnji prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti.

"Orodja umetne inteligence so res zelo primerna za iskanje astronomskih teles v že obstoječih podatkih, v katerih so bila doslej nekako skrita. Ni pa še UI pripeljala do kakega takega napredka, da bi spremenila razumevanje vesolja kot celote. Je pa krasno orodje za analizo oblik vesoljskih teles," pravi Gomboc. V podatkih vesoljskega teleskopa Hubble so tako s pomočjo umetne inteligence odkrili doslej neznanih osemsto galaksij, ki so bile čudnih, popačenih oblik, morda zaradi tega, ker se trkajo, zlivajo med sabo ali pa so popačene zaradi učinka gravitacijskega lečenja. Odlična je tudi pri ugotavljanju, kako se vesoljskim telesom spreminja sij. Tako zna najti primere zelo šibke periodične zatemnitve neke zvezde, to pa pomeni, da se pred njo giblje njen planet. Zelo primerna je torej za odkrivanje eksoplanetov.

Andreja GombocFoto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Džeroski se ukvarja z umetno inteligenco že dobrih petintrideset let, in to z razvojem metod umetne inteligence, ki znajo graditi razložljive modele, ki so človeku dostopni. Obenem pa se posveča tudi uporabi teh metod na različnih področjih znanosti. Sprva na področju okoljskih znanosti, nato na področju ved o živem, v zadnjem času pa v znanosti o materialih, kjer so pomembni izzivi na primer materiali za proizvodnjo in shranjevanje energije, to, kar je trenutno zelo vroča tema.

"Trenutek, ko je računalnik v šahu premagal svetovnega šahovskega prvaka, je bil ena od pomembnih prelomnic v razvoju umetne inteligence, zares pa je vstopila v naše domove s prihodom velikih jezikovnih modelov," pravi Sašo Džeroski. Odslej lahko vsakdo z njo komunicira in jo uporablja za reševanje cele vrste nalog. Njena uporabnost sega na vsa področja življenja.

UI prepoznava učinek črnih lukenj in izračunava verjetnost vremenske napovedi

"Pojav, ko se neka zvezda preveč približa črni luknji in jo črna luknja raztrga, pri tem pa plin raztrgane zvezde nekaj časa zelo močno sije, je težko prepoznati. Ta svetlobna krivulja – kako se svetlost pojava s časom spreminja – je zelo podobna pojavu eksplozije supernove, ki pa je veliko pogostejši pojav," razloži Gomboc. S pomočjo metod umetne inteligence zato poskušajo naučiti model, da bo ugotovil, kaj razlikuje svetlobni krivulji enega in drugega tipa dogodkov. "Tako iščemo iglo v kopici sena," pojasni.

Sašo Džeroski. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Hitrejša obdelava sprotnih podatkov in meritev je velika prednost UI-ja tudi pri napovedovanju vremena, zelo uporabna je za napoved razvoja neviht, na primer, razlaga dr. Matjaž Puh iz Agencije Republike Slovenije za okolje. Hkratna računska primerjava veliko podobnih napovedi z različnimi začetimi in robnimi pogoji ter parametri pa daje meteorologom informacijo o verjetnosti neke napovedi vremena. Za učenje novih modelov umetne inteligence pa so ključni podatki, ki so jih meteorologi in drugi strokovnjaki zbirali desetletja dolgo. S pomočjo UI-ja se tudi zelo hitro obdelujejo podatki izbranih točk ob obali o višini morja in na tej podlagi nastaja napoved o spremembah višine morja na teh točkah. "Napoved je pomembna za pristanišče Koper in za opozorila pred morebitnim poplavljanjem obale," razloži Matej Urbas, ki s pomočjo UI-ja to napoved ARSA razvija.

Metode umetne inteligence se po besedah Džeroskega uporabljajo tudi pri številnih drugih vprašanjih s področja okolja, kot je modeliranje vodnih ekosistemov ali za modeliranje odtoka površinskih voda ob spremenjenih vzorcih padavin, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb. Z modeli, ki znajo napovedati odtok površinskih voda, se lahko ustrezno načrtujejo ukrepi, da se izognemo poplavljenju določenih območij.

Izbrane točke meritev za napovedovanje višine morja. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Slovenska tovarna UI-ja odpira pot njeni širši uporabi

Prednost Slovenije so odlični kadri in veliko znanja tako na področju umetne inteligence kot na področju visokozmogljivega računalništva. To omogoča postavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki bo celovita infrastruktura za podporo razvoju različnih modelov UI-ja in njihovi uporabi v praksi v različni segmentih družbe. Novi superračunalnik, ki bo predvidoma v uporabi prihodnje leto, bo močnejši od trenutnega superračunalnika VEGA. Tovarna pa ne bo imela le večje računske moči, imela bo tudi vrsto storitev učenja in prilagajanja velikih jezikovnih oziroma temeljnih modelov, ki bodo omogočili hitrejše uvajanje umetne inteligence v različne segmente slovenske družbe.

"Pomen take tovarne je med drugim tudi to, da imamo na voljo infrastrukturo, kar nam omogoča uspešneje kandidirati za evropska sredstva. Njen predhodnik, VEGA, je bil podlaga, da smo pridobili desetmilijonski projekt SMASH za uporabo umetne inteligence v različnih znanstvenih raziskavah. Po drugi strani pa je zelo pomemben vidik tovarne umetne inteligence tudi hranjenje podatkov, t. i. depozitorij vseh raziskovalnih podatkov, ne le opazovalnih, temveč tudi tistih, ki jih dobimo s simulacijami," pojasnjuje Gomboc. "Za uporabo umetne inteligence v znanosti je poleg napovedi, denimo gibanja nebesnih teles, zelo pomembno tudi podati razlage in razumeti, zakaj se narava obnaša tako, kot se obnaša," meni Džeroski. "Od kod pa prihaja zamisel o raziskovalni temi ali pa o pristopu k raziskovanju, je včasih res lahko malce skrivnostno, a od zamisli do rezultatov je raziskovalna pot, ki jo moramo zelo dobro utemeljiti in dokumentirati, da rezultate, potem ko so objavljeni, lahko drugi preverjajo po isti ali drugi poti in pridejo do, verjetno, enakih zaključkov," doda Gomboc.

Uporaba umetne inteligence v arheologiji. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kaj nam napoveduje umetna inteligenca?

"Za zdaj nič, česar ne bi vedeli," odgovarja Gomboc. Dve veliki uganki v astronomiji, temna snov in temna energija, od katerih je odvisna tudi prihodnost vesolja, še ostajata nerazrešeni. Zato pa UI lahko pojasnjuje marsikatero skrivnost preteklosti. "Omogoča in olajša nekatere postopke, ki so bili prej zelo dolgotrajni in zahtevni. Opozori nas na sledove, ki so za nas potencialno zanimivi," pravi arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik z Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izkopavanje bo še dolgo domena arheologov, ker je proces odkrivanja in beleženja sledov zahteven intelektualni proces, pravi. Ker pa je arheologija na neki način tudi podatkovna veda, pa prav obdelava (tudi starejših) arheoloških podatkov z UI-jem omogoča različne, tudi vizualne interpretacije teh podatkov, na primer prostorsko umestitev in izračun površja najdišča. Prav za ta namen je Mlekuž Vrhovnik uporabil UI na primeru izjemnega mezolitskega najdišča Lepenski Vir v Srbiji.

Je umetna inteligenca lahko pristranska?

"Združeni narodi so nedavno opozorili, da so mnogi sistemi UI-ja, po neki raziskavi kar 44 odstotkov, pristranski do žensk in včasih do različnih ras. Težava je v tem, da so modeli naučeni na podlagi podatkov iz našega življenja in vsega, kar je človeštvo napisalo in kar velikokrat vključuje tudi neke stereotipe. Recimo, da so raziskovalci moškega spola ali da je nižje medicinsko osebje ženskega spola, torej medicinske sestre," odgovarja Gomboc, ki je bila tudi predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti. Kadar je model naučen na pristranskih podatkih, se ta pristranskost še okrepi. Ima pa lahko tudi resne posledice, denimo v medicinski diagnostiki. Če je model naučen s simptomi, ki veljajo za moški spol, pa se ista bolezen ali težava kaže pri ženskah skozi drugačne simptome, bo model slabše delal za ženske.

Alen spozna žličko, ki jo uporabljajo arheologi pri odkrivanju arheoloških sledov. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Ali UI že zmore več kot človeški um?

"Na določenih področjih zagotovo, zato nisem naključno omenil zmage računalnika v šahu," pravi Džeroski. "Je pa pomembno, da računalnik in umetno inteligenco ustrezno uporabimo tudi za razlago. UI je res v zadnjem času generiral dokaze različnih izrekov, vendar se postavi vprašanje, ali res razumemo, kako točno ti izreki delujejo, kaj se za njimi skriva," opozori. Da nas navdušenje nad umetno inteligenco ne sme zanesti predaleč, meni tudi astrofizičarka Gomboc. Odpirajo se vprašanja zanesljivosti, zaupanja. V kolikšni meri lahko slepo zaupamo rešitvi nekega problema, ki ga ponuja UI? Tu je ključna vloga človeka oziroma strokovnjakov, da s svojimi izkušnjami, razumevanjem vsebine uspejo ugotoviti, ali je to pravilen rezultat ali ne. Kako pa bo v prihodnosti umetna inteligenca še spreminjala delo znanstvenikov?

"Ne vem, ali si v tem trenutku to lahko predstavljamo. UI zna že v tem trenutku napisati predlog projekta, zna narediti simulacije, kodirati, zna narisati grafe, zna napisati članek in na koncu ga zna tudi recenzirati. Seveda kvaliteta tega za zdaj ni enaka, kot če je v to vključen človek, ampak to so velika vprašanja," pravi Gomboc.

"Ključna beseda tu je sožitje," pa meni Sašo Džeroski in poudari, da je v teh močno spremenjenih okoliščinah treba šele najti modus, kako dejansko uporabljati najmočnejše plati tako ljudi kot umetne inteligence. Cilj ni zamenjava človeka na vseh področjih, kajti vse pomembnejša postaja kritična presoja. "Morda ne bo treba toliko napora vlagati v reševanje problemov, več pa v presojo, ali so dobljene rešitve ustrezne, zakaj so dobre in zakaj ne. To je vprašanje vrednot, kjer pa absolutno ne gre nadomestiti človeka," je jasen.

Obdelava podatkov in meritev za meteorološko napoved. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Razvoja uporabe umetne inteligence gotovo ne bo mogoče upočasniti, ker gre pri tem tudi za konkurenčnost in tekmovanje med državami, meni Gomboc, poudari pa, da je treba sprejeti regulativo in sklene z mislijo, da "so to zelo močna orodja, ki lahko ogrozijo kibernetsko varnost in še marsikaj, zato je potrebno sodelovanje, da se iz tega za zdaj kar precej »divjega zahoda« oblikujejo trdna mednarodna pravila."

In še misel Džeroskega o tem, kako uporabljati to, kar nam je na voljo: "Če lahko dobimo čisto vse, kar si želimo, moramo dobro premisliti, kaj si bomo zaželeli. Če lahko umetna inteligenca hitro odgovori na zelo zapletena vprašanja, moramo dobro pomisliti, kaj bomo vprašali, moramo odgovore razumeti in z njimi kaj dobrega narediti."

Znanost

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅