Kako si županski kandidati Nove Gorice predstavljajo pot v večjo blaginjo?
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Mestna občina Nova Gorica obsega 280 kvadratnih kilometrov. Ima 31.781 prebivalcev, kar je dobrih sto manj kot pred dvema letoma. Število novorojencev je še vedno manjše od števila umrlih (223 proti 368). V 17 vrtcih je bilo lani 1058 otrok, pri čemer petina otrok vrtcev ne obiskuje. Povprečna starost po lanskih Sursovih podatkih znaša 46,6 leta, kar je dve letin in pol več kot je slovensko povprečje. Neto plača znaša 1.565 evrov, kar je 2,3 odstotka manj od slovenskega povprečja. Število osebnih avtomobilov skozi leta narašča. Lani jih je bilo 21.300, kar je 1400 več kot na začetku desetletja. Povprečna starost avtomobila v občini znaša 13,4 evra.
Oglas
Za županski položaj v Mestni občini Nova Gorica se poteguje pet kandidatov in dve kandidatki, njihove odgovore objavljamo po abecednem vrstnem redu. Bogdan Česnik, neodvisni kandidat z listo Nov zagon za Novo Gorico, je magister turizma in direktor Regionalne razvojne agencije ROD Ajdovščina. Damjana Pavlica je dolgoletna mestna svetnica, na tokratnih volitvah ima podporo SDS-a, NSi-ja, Demokratov in Zveze za Primorsko. Pravnik in nekdanji državni sekretar Marko Rusjan predstavlja Levico, Socialne demokrate pa Matevž Vidmar.
1. Kakšen je vaš načrt gospodarskega razvoja občine?
Česnik: 1. Odpraviti ovire za investicije: pregledati poslovne cone, zlasti odpraviti zastoj na coni Meblo, nadalje razpoložljiva zemljišča, prostorske akte in infrastrukturo ter določiti konkretne ukrepe in roke. 2. Poenostaviti pot podjetnikom: vzpostaviti eno vstopno točko za investitorje, ki bi jim pomagala pri občinskih postopkih in usklajevanju z drugimi institucijami. 3. Podpreti obstoječa podjetja: sistematično ugotavljati njihove potrebe in razvojne načrte ter ukrepati tam, kjer lahko občina dejansko pomaga pri širitvi in zaposlovanju. 4. Pripraviti projekte za zunanje financiranje: pravočasno razvijati kakovostne projekte in povezovati občino, gospodarstvo, raziskovalne ustanove ter čezmejne partnerje. 5. Povezati gospodarstvo, turizem in podeželje: bolje izkoristiti bližino Italije, znanje univerzitetnega okolja in potencial lokalnih ponudnikov.
Pavlica: Prisluhnila bi gospodarstvenikom. Dokončati je treba cono PEC, urediti cono Meblo zahod, izboljšati cestno infrastrukturo, urediti poslovno cono Turjak ob hitri cesti, izhodišča za razvoj te cone je treba pripraviti z gospodarstveniki. Pripraviti bi bilo treba podlage za spodbujanje razvoja visokotehnoloških podjetij. Povezati se je treba z univerzo in srednjimi šolami ter z ustreznimi izobraževalnimi programi spodbujati usposabljanje študentov in dijakov za deficitarne poklice. Primorski tehnološki park ponuja odlične priložnosti za razvoj zagonskih podjetij. Spodbujali bi samozaposlovanje in pripravili projekte za razvoj podjetništva. Poenostaviti moramo postopke, ki so v pristojnosti občine, ter pogosteje spreminjati prostorske akte, da bi omogočili hitrejše pridobivanje dovoljenj za začetek gospodarskih dejavnosti in njihovo širitev. Finančno bi podprla gradnjo neprofitnih stanovanj za mlade in pripravila ukrepe za subvencioniranje najemnin. Predvsem pa je pomembno ustvariti pogoje za dostopnejšo gradnjo stanovanj. Potrebujemo tudi študentski kampus. Igralničarji bi morali temeljito obnoviti igralniško infrastrukturo.Urediti je treba promet in parkiranje tako v mestu kot na podeželju.
Rusjan: Za razvoj gospodarstva moramo podjetjem omogočiti, da v občini razvijajo in širijo svojo dejavnost. V zadnjih 20 letih občina ni sprejela niti enega podrobnega prostorskega načrta, ki bi urejal nove gospodarske cone. Zato bo sprejetje novih prostorskih načrtov prioriteta mojega mandata. Najprej bomo pregledali vse zastale načrte, pri čemer bodo prednost imele poslovne cone in stanovanja. Za prenovo cone Meblo v Kromberku bomo dokončali načrt ter uredili lastništvo cest in komunalne infrastrukture. Uvedli bomo eno okence za podjetja. Vsako podjetje, ki išče prostor ali želi graditi, bo na občini dobilo eno kontaktno osebo, ki ga bo vodila skozi vse postopke. Javno bomo objavili tudi seznam prostih zemljišč in stavb,vključno z manjšimi prostori za obrtnike.Za razvoj pa je izrednega pomena tudi gradnja Vodovodne ceste v Novi Gorici, ki jo gradi država. Občina bo pri tem dejaven partner in bo poskrbela tudi za ureditev pločnikov in kolesarskih poti ob cesti.
Turel: Načrt gospodarskega razvoja temelji na vzpostavitvi univerzitetnega kampusa ob železniški postaji, razvoja vozlišča znanja v Solkanu, postavitve centra za zagon novih podjetij ter ureditve poslovnih con Mebla zahod in Okroglica.
Vidmar: 1. Finančni preboj in učinkovita občinska uprava: Ob omejenih možnostih zadolževanja bomo razvoj usmerili v pridobivanje evropskih in državnih sredstev. Zagotovili bomo strokovno, pregledno in kontinuirano vodenje investicij, gospodarno upravljanje občinskih nepremičnin ter okrepili projektno pisarno za učinkovitejše črpanje razvojnih sredstev. 2. Močno kmetijstvo in odporno gospodarstvo: Gospodarstvo in kmetijstvo bomo prilagajali podnebnim spremembam z ukrepi, kot so vzpostavitev namakalnih sistemov, zagotavljanje senčenja in energetska prenova. Kmetijstvo bomo postavili med razvojne prioritete ter občinska sredstva namenili podpori kmetom pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev. S povezovanjem kmetijstva, turizma, športa in kongresne dejavnosti bomo spodbujali ustvarjanje višje dodane vrednosti in stabilnih delovnih mest.
2. Kaj boste postorili glede "zapuščine" Evropske prestolnice kulture?
Česnik: Zapuščina EPK-ja ne sme ostati le v stavbah in spominu na minule odmevne dogodke, ampak mora postati temelj dolgoročnega razvoja kulture v Novi Gorici in širšem čezmejnem prostoru. Zato sem si za cilj zastavil tri prednostne naloge: dostopne prostore za ustvarjalce in nevladne organizacije, stabilnejše financiranje kulturnih programov ter nadaljevanje sodelovanja z Gorico. A najprej je treba preveriti prostorske potrebe kulturnega sektorja, pripraviti konkretne ukrepe in vzpostaviti reden dialog z ustvarjalci. Razmisliti moramo tudi o občinskem kulturnem skladu, ki bi podpiral razvojne kulturne projekte. Uspeha EPK-ja ne smemo meriti le po številu dogodkov, temveč po tem, ali bomo po njej imeli boljše pogoje za ustvarjanje, več dostopne kulture in trajno čezmejno sodelovanje. Kultura mora biti dolgoročna naložba v kakovost življenja občanov, ne le projekt brez nadaljnje vizije in nadgradnje.
Pavlica: Znamka Evropske prestolnice kulture GO! 2025 tudi po zaključku projekta predstavlja pomemben kulturni in turistični potencial, zato jo je treba ohraniti, razvijati in ustrezno promovirati. Prav EPK je povezala obe mesti v somestje, ki dobro deluje, pri čemer vsako mesto ohranja svojo identiteto. Z italijansko stranjo, vsemi ključnimi akterji in javnimi zavodi bi vzpostavila dialog o možnostih nadaljevanja te zgodbe ter o skupnem razvoju kulturnih in turističnih vsebin.
Rusjan: Zapuščino Evropske prestolnice kulture vidim na dveh ravneh. V okrepljenem sodelovanju med institucijami in kulturnimi ustvarjalci z obeh strani meje ter v novih o bjektih in programih, ki jim moramo zagotoviti prihodnost. Občini Nova Gorica in Gorica morata bolj usklajeno razvijati prostor in dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo. Pri tem lahko posamezne javne storitve zagotavlja ena občina za prebivalce obeh občin, druga pa druge, predvsem na področju zdravstva, kulture in visokega šolstva. Skupaj pa morata reševati tudi okoljske probleme, ki jih povzročajo industrijski onesnaževalci. Za objekte kot so Epic, Super 8, pa tudi X center, je potrebno najprej določiti upravljavce med obstoječimi javnimi zavodi, nato pa te zavode kadrovsko in finančno okrepiti. Preko javnih razpisov bomo povečali tudi podporo kulturnim projektom. V času EPK-ja se je razvilo veliko obetavnih pobud, ki potrebujejo podporo, da bodo živeli tudi po njenem zaključku.
Turel: Poskrbeli bomo, da se bodo dobre stvari, ki jih je prinesla Evropska prestolnica kulture, nadaljevale tudi v prihodnje s sodelovanjem in v korist vseh deležnikov na področju kulture, tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij.
Vidmar: Sanacija proračunskih vrzeli in prenos dediščine med ljudi: Projekt Evropske prestolnice kulture (GO! 2025) je za seboj pustil precejšnje proračunske vrzeli. Naš cilj je, da njegove učinke in dediščino preusmerimo iz omejenih krogov uporabnikov v širšo družbo. Kulturne in turistične koristi morajo prinesti konkretne rezultate za občane, podjetnike in podeželje. Ustanovitev tretjega nacionalnega koncertno-opernega centra: Na dosežkih projekta EPK bomo utemeljili pobudo za ustanovitev velikega koncertnega središča v Novi Gorici, ki bi se sistemsko sofinanciralo neposredno iz državnega proračuna. Ekološki in trajnostni cilji: V skladu s sprejetim programom SECAP si bomo prizadevali za 40-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ v mestu.
3. Kaj boste storili za razvoj krajevnih skupnosti zunaj mesta?
Česnik: Na to vprašanje, ki je zame prednostno, imam jasno vizijo in strategijo. Razvoj krajevnih skupnosti zunaj mesta pomeni zagotavljati uravnotežen razvoj in večjo avtonomijo krajanov skozi naslednje ukrepe: 1. Sredstva za projekte: Vsaka krajevna skupnost prejme do 200 tisoč dodatnih sredstev za projekt po lastni izbiri. 2. Soočanje in odločanje: Krepitev vloge krajanov pri odločanju prek rednih zborov in sestankov občine s predsedniki skupnosti. 3. Infrastruktura in storitve: Ureditev lokalne infrastrukture, boljša povezljivost z mestom ter lažji dostop do storitev v bližini doma. 4. Podeželje in gospodarstvo: Naselitev praznih nepremičnin, urejanje manjših obrtniških con in širitev prostorskih načrtov za poslovne dejavnosti.
Pavlica: Podeželje je bilo zapostavljeno, razvijati se mora enakovredno mestu in mora biti aktivno vključeno v načrtovanje. Če bom županja, bo eden od podžupanov zadolžen za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Obnoviti bo treba šole in vrtce ter urediti cestno infrastrukturo, ponekod tudi vodovod in kanalizacijo. Poskrbeti moramo za ureditev zapuščenih območij in vaških jeder ter ustvariti možnosti za stanovanjsko gradnjo, tudi za mlade. Obnoviti in ohraniti je treba vodnjake in kale, ki so pomembni tudi zaradi prilagajanja podnebnim spremembam. Zelo pomemben je razvoj kmetijstva z vidika samooskrbe. Nujna je celostna ureditev namakalnega sistema, ki bo omogočal dobavo vode iz akumulacijskega zajetja Vogršček. Prebivalstvo se stara, zato moramo poskrbeti za starejše. Prizadevala si bom za organizacijo dodatnih ambulant na primarni ravni v krajevnih skupnostih, kjer se bo pokazala potreba. Okrepiti moramo pomoč na domu, razširiti mrežo dnevnih centrov oziroma hiš dobre volje na podeželju. Urediti moramo ekološke otoke. Velik izziv predstavlja sanacija plazov. Projekt za ureditev plazu v Šmihelu je že izdelan, zato je treba čim prej začeti izvedbo del.
Rusjan: Takoj po izvolitvi bomo obiskali vse krajevne skupnosti, sam pa jih bom obiskoval najmanj enkrat letno. Na podlagi njihovih potreb in predlogov bomo izdelali prednostni seznam investicij v občini ter jih začeli sistematično pripravljat. Povečali bom delež občinskega proračuna, namenjenega participatornemu proračunu Ta način izbire projektov se je izkazal za uspešnega, saj ljudem omogoča, da sami odločajo o manjših, a za njihov kraj pomembnih projektih.Za življenje zunaj mesta so ključne tudi dobre prometne povezave med kraji in z mestom, zato se bom zavzemal za vzpostavitev več medkrajevnih avtobusnih linij, da bodo dijaki in starejši občani manj odvisni od prevoza sorodnikov.
Turel: Zgradili bomo tretjo fazo OŠ Čepovan z vrtcem, obnovili Sokolski dom v Prvačini, posodobili ceste in vodovode, uredili središče Lokvi ter širili namakalni sistem Vogršček. Krajanom bomo za njihove projekte skozi participativni proračun namenili 1 mio €.
Vidmar: Ključ do enakomernega razvoja je gospodarno upravljanje občinskih sredstev in njihova pravična razporeditev. Enakomernega razvoja namreč ni mogoče zagotoviti brez ustreznih finančnih virov. Osnovna vodovodna in kanalizacijska infrastruktura: v razviti občini nekatere podeželske skupnosti nimajo javnega vodovoda. Zagotavljanje dostopa do pitne vode in urejene kanalizacije na podeželju bo ena naših glavnih infrastrukturnih zavez. Mesto in podeželje: jasno bomo razlikovali med mestnim središčem, ki ima kot specifično območje svoje krajevne skupnosti lastne razvojne izzive, in podeželjem. Podeželje ne sme biti talec mestnih projektov, prav tako velja obratno. Vzpostavitev ekonomsko-socialnih centrov: v vaških skupnostih bomo vzpostavljali centre, ki bodo združevali pet ali več osnovnih storitev.
4. Kaj obljubljate občanom, če vas izvolijo? Kaj bi se zares spremenilo? Prosimo, bodite konkretni, in izberite eno ali dve ključni obljubi/spremembi.
Česnik: V svojem volilnem programu "Pet zavez, en cilj. Nov zagon za Novo Gorico" si želim odgovoriti na najbolj pereče izzive naše skupnosti. Stanovanjska problematika mladih je tak izziv, saj smo doslej z neukrepanjem že veliko zamudili. Uvedel bom subvencije za prvo stanovanjsko rešitev mladih. Temu bomo v štiriletnem mandatu namenili kar dva milijona evrov. Le tako bomo mlade obdržali v naši sredini. Naslednja zadeva, ki terja hiter odziv, je razreševanje dolgoletnega stečajnega zastoja Mebla, ki ga vidim kot novo rojstvo podjetniške cone za razvojna podjetja. In kot tretje si želim bolj enakopraven in enakomeren razvoj krajevnih skupnosti, o čemer sem podrobneje že govoril. Dejstvo je, da razvoj potrebujejo vsi kraji, ne le mesto. Do sedaj pa smo bili do vprašanja razvoja podeželja in zaledja precej mačehovski.
Pavlica: Predvsem želim vzpostaviti odprt in reden dialog z občani. Prisluhnila bi jim, se seznanila z njihovimi potrebami in si prizadevala za konkretne rešitve. Uvedla bi redne uradne ure za pogovore z občani, da bi lahko neposredno predstavili svoje predloge, težave in pobude. Zavzemala bi se za bolj dostopno, pregledno in odzivno občinsko upravo, ki bi občanom prisluhnila ter njihove pobude obravnavala odgovorno in pravočasno.
Rusjan: Prvič, spet se bomo pogovarjali z ljudmi. Zaradi slabega dialoga občine je padel marsikateri projekt. Z ljudmi želimo vzpostaviti partnerstvo in skupaj pripravljati projekte za boljši prostor. Drugič, prostor za podjetja in stanovanja. Občina je zadnji prostorski akt za gospodarsko cono sprejela leta 2009. Zato moramo dokončati načrte za coni Meblo in Prvačina ter urediti zemljišča za gradnjo najemnih stanovanj, da bodo mladi lahko prišli do doma brez nakupa. Tretjič, mesto, ki se ne pregreva. Ozelenili bomo šolska dvorišča, zunanje površine vrtcev, trge in parkirišča. Kjer bo mogoče, bomo asfalt nadomestili z drevesi, grmovjem in travnatimi površinami, ki mesto senčijo in hladijo. Četrtič, podpora društvom, ki ohranjajo občino živo. Prazne občinske prostore bomo dali v uporabo društvom v mestu in na podeželju. Sredstva na razpisih za društva so enaka kot pred desetimi leti, stroški pa so zrasli, zato bomo sredstva povečali in društvom omogočili večletno financiranje,
Turel: Na Majskih poljanah in ob Kornu bomo zagotovili več kot 300 novih stanovanj za mlade in starejše. V mestu bomo uvedli že pripravljeno parkirno politiko in zgradili garažno hišo na Cankarjevi ulici.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗