Zakaj Slovenija sama ne more odločati o ceni elektrike?

Elektrika je lahko sredi sončnega dne zelo poceni, le nekaj ur pozneje pa njena cena močno poskoči. Razlike med najcenejšimi in najdražjimi urami dneva so se v zadnjih letih občutno povečale. Po besedah Igorja Koprivnikarja, člana uprave družbe GEN-I, so se z nekdanjih približno 25 evrov povzpele na 100 do 200 evrov za megavatno uro. Razlog je predvsem vse večji delež elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn, katerih proizvodnja je odvisna od vremenskih razmer, elektrika pa mora biti na voljo tudi takrat, ko sonce ne sije in veter ne piha.

Takšna nihanja spreminjajo delovanje evropskega energetskega trga in odpirajo vprašanje, kako zagotoviti zanesljivo oskrbo po čim bolj predvidljivih cenah. A koliko lahko na njihovo oblikovanje sploh vpliva Slovenija? In ali bi lahko gradnja novih elektrarn, predvsem načrtovanega drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2), prinesla tudi cenejšo elektriko?

Prav cene električne energije so bile ena osrednjih tem druge okrogle mize konference Energetika 2026, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC). Koprivnikar je ob tem opozoril, da so razmere na slovenskem trgu močno povezane z dogajanjem v tujini, vse pomembnejšo vlogo pri obvladovanju cenovnih nihanj pa bodo imeli tudi baterijski hranilniki.

Po Koprivnikarjevih besedah bodo pri obvladovanju cenovnih nihanj vse pomembnejši baterijski hranilniki in učinkovito upravljanje električne energije. FOTO: Dejan Javornik

»Ni danes toliko težava financiranje, težava so rešitve, kako dejansko upravljati tveganja in kakšni so ti produkti in da tveganja prevzemajo tisti, ki jih znajo upravljati.«

Cene elektrike krojijo tudi dogodki daleč od Slovenije

Na cene električne energije poleg proizvodnje iz obnovljivih virov močno vplivajo tudi geopolitične razmere, cene zemeljskega plina in vreme. Plinske elektrarne namreč pogosto zagotavljajo elektriko takrat, ko proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn ne zadostuje povpraševanju. Ker je njihova proizvodnja praviloma dražja, lahko v takšnih urah določajo veleprodajno ceno elektrike, čeprav velik del energije prihaja iz cenejših virov. Zato se lahko napetosti na svetovnih energetskih trgih hitro prenesejo tudi v višje cene elektrike. A velja tudi nasprotno. Kot je na konferenci pojasnil Igor Koprivnikar, se lahko ob umiritvi geopolitičnih tveganj »stanje zelo hitro stabilizira«.

Evropski plinski trg se je po zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina močno spremenil. Evropa je danes precej bolj odvisna od uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), za katerega tekmuje tudi z azijskimi državami. Na cene tako vplivata svetovno povpraševanje in razpoložljivost plina, letos pa so razmere dodatno zaostrili še neugodni vremenski pogoji. Zaradi izjemno slabih hidroloških razmer so hidroelektrarne v jugovzhodni Evropi proizvedle manj elektrike, visoke temperature in nizki vodostaji rek pa so omejevali tudi obratovanje nekaterih jedrskih elektrarn.

Posledice takšnega dogajanja občutimo tudi v Sloveniji, saj smo del povezanega evropskega energetskega trga. Cene elektrike se zato oblikujejo predvsem glede na ponudbo in povpraševanje v širši regiji, domača proizvodnja pa ima na njihovo gibanje omejen vpliv. Koprivnikar ob tem opozarja, da je dolgoročno gibanje cen težko napovedati, saj je odvisno od številnih dejavnikov, od razvoja svetovnih energetskih trgov do prihodnjih vremenskih razmer in evropske regulative.

Kako razmere po svetu vplivajo na cene elektrike?

Lahko baterijski hranilniki pomagajo znižati cene elektrike?

Pri obvladovanju velikih cenovnih nihanj postajajo vse pomembnejši baterijski hranilniki. Ti omogočajo, da elektriko shranimo takrat, ko je zaradi velike proizvodnje iz obnovljivih virov poceni, in jo uporabimo v urah, ko je povpraševanje večje. Tako lahko pomagajo blažiti cenovne razlike in zmanjševati potrebo po dražjih virih električne energije.

Koprivnikar opozarja, da Slovenija pri razvoju velikih baterijskih projektov napreduje počasneje kot nekatere druge evropske države. Za njihov hitrejši razvoj sta po njegovih besedah ključna ustrezno regulativno okolje in poslovni model, ki vlagateljem omogoča predvidljive prihodke. »Ni danes toliko težava financiranje, težava so rešitve, kako dejansko upravljati tveganja,« je poudaril.

Povsem drugačna je slika v Bolgariji, kjer se veliki baterijski projekti hitro razvijajo. Priložnosti tam izkorišča tudi družba GEN-I, ki je letos izvedla tri prevzeme baterijskih projektov. Njen portfelj velikih baterijskih zmogljivosti v upravljanju naj bi letos dosegel približno 900 megavatov.

JEK2 bi povečal domačo proizvodnjo elektrike, vendar po Koprivnikarjevi oceni ne bi bistveno vplival na veleprodajne cene v širši regiji. FOTO: Dejan Javornik

»Plin pomembno kroji ceno električne energije.«

Bo JEK2 sploh vplival na cene elektrike?

Kaj pa bi za cene električne energije pomenila gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2)? Po oceni Igorja Koprivnikarja bi nova elektrarna pomembno prispevala k večji energetski samozadostnosti Slovenije, vendar to še ne pomeni, da bi se elektrika na veleprodajnem trgu občutneje pocenila. »Cene se za slovenski trg ne postavljajo v Sloveniji, ampak predvsem v jugovzhodni Evropi in pa evropskem prostoru,« je pojasnil. Čeprav bi JEK2 povečal domačo proizvodnjo in zmanjšal potrebo po uvozu elektrike, bi bile dodatne količine v primerjavi s celotno proizvodnjo širše regije premajhne, da bi bistveno vplivale na oblikovanje veleprodajnih cen. Slovenija bi tako pridobila pomemben domači vir električne energije, njena tržna cena pa bi bila še naprej odvisna predvsem od razmer na evropskem trgu.

Koprivnikar ob tem poudarja, da regija nujno potrebuje nove proizvodne vire, vendar bo poleg izbire tehnologij odločilna tudi hitrost njihovega razvoja in izvedbe. Energetske potrebe se spreminjajo, tehnologije napredujejo, dolgotrajni postopki pa lahko pomembne naložbe zamaknejo za več let. Prav zato bo za prihodnjo energetsko oskrbo ključno, kako hitro bomo znali sprejemati odločitve in načrtovane projekte tudi uresničiti.

Energetska prihodnost je bitka s časom 

Energetika 2026 – kakšno energetsko prihodnost potrebuje Slovenija?

Kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah in hkrati ohraniti moč slovenske industrije? To je bilo osrednje vprašanje konference Energetika 2026, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC).

Konferenca z naslovom Evropa med energetsko suverenostjo in industrijsko konkurenčnostjo je povezala predstavnike energetike, gospodarstva, politike in finančnih institucij. V treh okroglih mizah in strokovnih predstavitvah so razpravljali o prihodnosti evropske industrije, stroških zelenega prehoda, financiranju JEK2 in naložbah, ki bodo v prihodnjih desetletjih oblikovale slovensko energetiko.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅