Uspešni celjski plačniki lovorik: kdo da več?
Poraženci 15. kola 1. SNL so vodilni dvojec Koper in Maribor ter Olimpija, velika zmagovalca pa Bravo in Celje. Šiškarji so se že utrdili v vlogi tekmecev, ki mešajo štrene, vprašanje je, ali so že tekmeci, ki lahko osvajajo lovorike. Branilci naslova Celjani si ob tekmi manj le utirajo pot proti vrhu, čeprav so v zadnji tekmi kola proti zadnjeuvrščenim Radomljanom trepetali. Ne le po svoji zaslugi, temveč tudi zaradi dveh zelo spornih sodniških odločitev. Tudi na dnu je »veselo«, Grosupeljčani so za »meter ali dva« ušli na Bonifiki srčnim in bojevitim, a nesrečnim Sobočanom. Prvenstvo se bo zaradi reprezentančne lige narodov nadaljevalo 21., 22. in 23. novembra.
Po še enem odličnem tednu Celjanov, ki se pod taktirko trenerja Zorana Zeljkovića ob koncu leta vračajo v šampionski ritem, je v ospredje in z jasnim sporočilom stopil predsednik kluba Valerij Kolotilo. Predvsem kot glavni vlagatelj je zvito in tik pred lokalnimi volitvami stopil na »žulj« vladajočim veljakom ter jim zaradi politikantstva, neustrezne (ali neprimerne) podpore dal jasno vedeti, da bo odšel raje tja, kjer bo naletel na razumevanje moči in vpliva nogometa na posel in prepoznavnost lokalnega okolja zunaj meja mestne občine.

Celjani so v Gradcu osvojili nogometno Štajersko. FOTO: Erwin Scheriau/AFP
Koliko so resne te grožnje in koliko so v službi lokalnih volitev ter vendarle realnega umika in »prestopa« v ambicioznejše okolje, bo kmalu jasno, a dejstvo je, da mu v Sloveniji zagotovo ne bo manjkalo zainteresiranih kandidatov. Tudi v Ljubljani ne! Na drugi strani bi odhod rusko-ukrajinskih vlagateljev pomenil konec tekmovalno uspešnega celjskega nogometa. Za zelo, zelo dolgo.
Celjski vzpon s smiselno preobrazbo na igrišču z glavo in repom je sicer povsem v skladu s potenciali še vedno najboljšega moštva v ligi, ki ima tudi širino, zaradi česar bodo lahko Celjani iz jesenskega dela sezone v spomladanskega odšli tako rekoč brez resnega počitka.
Izjava za javnost NK Celje
Drage Celjanke in Celjani, podporniki Nogometnega kluba Celje,
Po mojem nastopu v podcastu želim dodatno pojasniti namen svojih besed in nastopa. Moj nastop v podcastu nikakor ne pomeni politične opredelitve kluba, sem pa želel opozoriti na izzive, ki vplivajo na vsakodnevno delo in prihodnost kluba, ter spodbuditi pogovor o njihovem reševanju. Kot predsednik kluba menim, da mora biti lokalno okolje s temi izzivi jasno in odkrito seznanjeno. Dejstva so namreč neizpodbitna in prav je, da jih poznamo vsi, tudi meščanke in meščani.
Želim se pogovarjati z vsemi
Za razvoj kluba potrebujemo sodelovanje z Mestno občino Celje in upravljavcem športne infrastrukture. Tudi zaradi tega je moja odgovornost učinkovita komunikacija z MO Celje.
A za dialog sta potrebna dva. Moja osebna prizadevanja za infrastrukturni napredek kluba so bila v zadnjih štirih letih v veliki meri neuspešna. Zaradi vedno večjega izziva na tem področju sem se odločil sprejeti vabilo na Knežji podcast. O klubski problematiki sem pripravljen govoriti z vsakim kandidatom za župana MO Celje, na njihovih podcastih ali platformah, saj je pomembno, da se ljudje zavedajo dejanske situacije in poznajo resnična dejstva, kandidati pa da predstavijo svoj vidik reševanja izzivov.
Sodelovanje NK Celje z MO Celje in podjetjem ZPO se je v zadnjih štirih letih močno spremenilo, želel bi si ga izboljšati
NK Celje je v infrastrukturo - vzdrževanje in renovacijo stadiona in trening centra Skalna klet, katerih ni lastnik - vložil več kot 600 tisoč evrov. Ker sem prepričan, da klubov, ki iz lastnega proračuna vlagajo takšne zneske v občinske objekte, v Sloveniji ni veliko, če sploh kakšen, bi si želel predvsem večjega razumevanja in podane roke s strani MO Celje.
Kljub našim lastnim vložkom v občinsko infrastrukturo pa so se stroški najema teh istih objektov povečali za kar 115%.
NK Celje je v zadnjih petih sezonah za najem stadiona (ceno individualno določa ZPO) plačal 957.844,38€, stroški pa so se v obdobju od sezone 2021/22 do 2025/26 iz 110.632,33€ dvignili na 237.697,81€. Če temu dvigu prištejemo še ogrevanje, pa kar na 338.632,66€ za sezono 2025/26.
NK Celje ima v svojem domačem kraju daleč najvišjo najemnino za športni objekt in najvišjo najemnino med vsemi nogometnimi klubi v Sloveniji. Zaradi odnosa ZPO do NK Celje, ki se na našo žalost iz leta v leto slabša, je klub trenutno primoran tudi v morebitno iskanje opcije, da domače tekme (dom, v izjavi v podcastu Knežji podcast uporabljena beseda domovina) pod okriljem NZS in UEFA v prihodnosti igra na drugih prizoriščih, v skladu s pravili in določili obeh organizacij.
Nisem se želel vmešavati, a ne morem v tišini stati ob strani
Vlaganja v Stadion Z’dežele pozdravljam, saj izboljšujejo pogoje za nogomet v Celju. A verjamem tudi, da je komunikacija lahko učinkovita le takrat, ko je iskrena in transparentna. MO Celje v objekt Stadiona Z’dežele ni vložila dvomilijonskega zneska, ki se ga omenja, iz lastnega proračuna, saj je bil velik del tega zneska sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Nogometne zveze Slovenija. Pri tem je pomemben podatek za naše navijače tudi, da Stadion Z’dežele ni v celoti kategoriziran za igranje v UEFA tekmovanjih. NK Celje lahko v UEFA tekmovanjih nastopa na Stadionu Z’dežele, s kapaciteto 8.000 sedežev (tribune Vzhod, Sever in Jug), kar je minimalna zahteva za tekmovanja. Vsakršno odpiranje zahodne tribune, ki zaradi svojih pomanjkljivosti ne ustreza standardom UEFA, je dodaten strošek, pomeni posebno angažiranost kluba in dovoljenje s strani UEFA.
Skoraj 300 otrok potrebuje ustrezne pogoje za trening
Prenovo igrišča Olimp pozdravljam, saj otroci v Celju potrebujejo kakovostne in varne površine za trening. A velika težava je nastala v terminu izvedbe in pomanjkanju predhodnega usklajevanja s klubom.
Na občutljivo temo pomanjkanja ustreznih trening površin za skoraj 300 otrok, ki trenutno trenirajo pri NK Celje, sem MO Celje opozarjal vsa štiri leta in si prizadeval za iskanje rešitev tega izziva. Klub o začetku prenove igrišča na Olimpu ni bil predhodno obveščen. Brez usklajevanja in brez zagotovitve ustreznih nadomestnih površin je skoraj 300 otrok, ki so temeljni del naše prihodnosti, čez noč ostalo brez še ene izmed že tako omejenih možnosti za trening. Prenovo igrišča sicer pozdravljam, vendar je njen začetek v tem delu tekmovalne sezone neprimeren in je konkretno otežil delovanje in trenažno-tekmovalni proces Šolskega nogometnega centra Celje.
Zavedam se, da pogovori o takšnih zahtevnih izzivih niso enostavni, niti niso prijetni. Kot predsednik NK Celje ne morem biti zgolj nemi opazovalec z vse večjim ekonomskim pritiskom in ne smem dovoliti, da se trenutni izzivi pometejo pod preprogo.
NK Celje živi za mesto, za Celjanke in Celjane. Naše mesto nam pomeni vse, a da lahko kot klub stavimo na nadaljnji razvoj, moramo sodelovati, konstruktivno. Enostavno moramo. Zato poudarjam, da bo Nogometni klub Celje v prihodnjem obdobju želel sodelovati z županom, ki ga bodo izvolili Celjani in Celjanke.
Želim delovati v interesu navijačev, partnerjev, mesta in lokalnega okolja. Ostajam odprt za vsakršen dialog, ki bo prispeval k napredku Nogometnega kluba Celje in prosperiranju mesta Celje.
Valeriy Kolotilo
Predsednik NK Celje
Maribor: »Za ta denar je premalo glasbe«
Od celjskih tekmecev so najbližje idealu Koprčani, ki jim je sicer spodletelo proti Muri, toda predvsem zaradi slabše strelske dnevne forme. Olimpiji je v bitki s časom, manjka pa ji naslednja, najtežja razvojna stopnja – prehod od neigre k igri. Narekujejo jo denar, profil igralcev in trener, ki je vajen ustvarjanja in tekmovanja za lovorike. Ali zeleno-beli to imajo?
Največji davek popolne prenove in prehoda na druge obrata delovanja so v dveh tednih plačali Mariborčani. Neposredni tekmeci za vrh so jim izstavili boleč račun in z jasno diagnozo – »za ta denar je premalo glasbe«. In s pomenljivim dodatkom – vprašljivo igralno »zamislijo«, ki jo je povozil čas.

Žan Karničnik in druge vijolične zvezdniške okrepitve so se soočile s kruto realnostjo, tekmeci so še močnejši. FOTO: Aleksander Golob
Športni direktor Zlatko Zahović in trener Darko Milanič imata izkušnje in znanje za argumentirano nasprotovanje kritikam ter opravičevanjem zdrsov, toda ko gre za vijolični vložek v neuglašen »orkester«, si velja natočiti čistega vina: Miha Blažič, Žan Karničnik, Tio Cipot, ki vsaj igrajo in so potrdili »naložbo«, neučinkoviti Luka Zahović ter Jan Mlakar in Petar Stojanović na zdravljenju v Ljudskem vrtu niso izbrali vijoličnih, ker je tako lepo živeti v Mariboru, temveč tudi zaradi za slovenske razmere evropskih plač. Višje imajo le Celjani. Ne glede na vse težave pa so vijolični kljub slabemu stanju duha in vprašljivemu, zastarelemu igralnemu konceptu v tako nepredvidljivi ligi še vedno kandidati za lovoriko.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗