Ob mirnopeškem prazniku harmonike: "Tu je harmonika doma in ljudje prepoznajo njen pravi zvok"
Zabava in slog
Lojze Slak bi bil ponosen: harmonika v Mirni Peči ne utihne
9. november 2026 ob 13.24 • Mirna Peč - MMC RTV SLO
"Z vsako pesmijo, ki jo zaigramo, se Lojze nekako pojavi med nami," pravijo v Društvu harmonikarjev Mirna Peč. Njegovo glasbo in širšo slovensko harmonikarsko tradicijo ohranjajo že 25 let. Četrtstoletno delovanje so obeležili s koncertom.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Letos mineva 15 let, odkar nas je zapustil eden največjih slovenskih godcev – Lojze Slak. Vendar daleč od tega, da bi bile njegove melodije in napevi šli v pozabo. Čeprav se njegove pesmi igrajo in prepevajo širom Slovenije, pa prav poseben zven dobijo v Mirni Peči, kjer je bil Lojze rojen. Spomin nanj in predvsem na njegovo glasbo pa do današnjega dne ohranjajo tudi v Društvu harmonikarjev Mirna Peč, ki letos obeležuje 25. obletnico delovanja. Četrt stoletja delovanja so praznovali s koncertom v Mirni Peči, naslovljenega z geslom "Naj odmeva harmonika".
Oglas
Če se vrnemo v čas, ko je Lojze Slak že odrasel in se s harmoniko podal v svet, njegov nečak Leopold Pungerčar obuja spomine na njegove obiske v Ivanji vasi: "Pri Lojzetu se je hitro videlo, ali ima čas ali se mu mudi. Njegov urnik je bil namreč zelo natrpan. Seveda se je neštetokrat oglasil pri nas, največkrat med vikendi, predvsem v dopoldnevih, ker je imel popoldne pogosto nastope. A skupnih družinskih praznovanj ni izpuščal. Rojstni dnevi in okrogle obletnice so bili zanj nekaj svetega in se jim ni odpovedal zaradi nastopov." Najbolj se Leopold spominja, kako rad je imel Lojze "mamin štrudelj": "Še danes se spomnim, kako je oboževal štrudelj moje mame. Ko sem bil še otrok, najstnik, je iz Ljubljane zjutraj pogosto poklical mojo mamo Marijo, ki jo je ljubkovalno klical Mici. Začel je z besedami: "Mici, sem mislil malo proti Dolenjski …" A še preden je dokončal stavek, mu je mama že odgovorila: "Kar pridi, kar pridi, saj imam štrudelj pripravljen." Če je imel zvečer nastop, se je pri nas zadržal krajši čas, sicer pa je rad ostal dlje in z Ivanko pojedel tudi govejo župco." Prav domačnost, druženje in spoštovanje tradicije so vrednote, ki jih cenijo tudi v Društvu harmonikarjev Mirna Peč.
Repertoar koncerta ob 25. obletnici Društva harmonikarjev Mirna Peč
1. Dimnikar
2. S harmoniko na pot
3. Znana polka
4. Kamenska polka
5. Godec
6. Te domače viže
7. Moja pipca (Gostje: Ansambel Glas)
8. Krka sanjava (Gostje: Ansambel Glas)
9. Lepa si moja Primorska (Gostje: Kulturno društvo harmonikarjev Izola)
10. Smo pevci in godci (Gostje: Kulturno društvo harmonikarjev Izola)
11. Orglice (Gostje: Kulturno društvo harmonikarjev Izola)
12. Nazaj domov
13. Jutro
14. Dol proti vasi
15. Popotnik (Gostje: Ansambel Glas)
16. To smo mi prijatelji (Gostje: Ansambel Glas)
17. Bodi vesel
18. Glas harmonike
19. Veselo na rajžo
20. V dolini tihi
21. Sosedov Francelj
Samo društvo harmonikarjev Mirna Peč je bilo ustanovljeno leta 2001 in danes, kot pravi predsednik Nejc Barbo deluje v treh sekcijah: "Imamo mlajšo in starejšo sekcijo ter pevsko skupino. Na nastopih se te sekcije prepletajo, včasih nastopamo skupaj, lahko pa se predstavimo tudi vsaka posebej, tako kot smo pokazali na današnjem koncertu."
Ko Slakove melodije zazvenijo v njegovem rojstnem kraju
Vse tri sekcije društva so svoje znanje, ki ga pridobivajo na rednih vajah, predstavile tudi ob jubileju. Sprva so se občinstvu predstavili izkušenejši harmonikarji, ki so odigrali Dimnikarja, S harmoniko na pot in Znano polko. Zatem, ko so izkušenejši priravili teren, je s Kamensko polko, Godec in Te domače viže na oder stopil še podmladek. Prav vključevanje mlajših generacij Nejc Barbo vidi kot eno izmed glavnih nalog, na katero se bodo v prihodnjih letih osredotočali v društvu. Občinstvu je zatem zaigral tudi Ansambel Glas, ki ga mnogi, med njimi tudi Andrej Bergant, pevec Ansambla Lojzeta Slaka, in Slakova žena Ivanka Slak, prepoznavajo kot enega najbližjih približkov izvirnemu Ansamblu Lojzeta Slaka. Nastop v Slakovem rojstnem kraju si kot pravi Marko Capl štejejo v veliko čast. "Res veliko nam pomeni, da lahko nastopamo tudi tu, kjer se je vse skupaj tudi začelo."
Kako pa v Ansamblu Glas gledajo na primerjave z izvirnim Ansamblom Lojzeta Slaka? Ivan Rakovič pravi, da je njihov cilj predvsem kakovostno izvajanje glasbe, ki jih veseli: "Mogoče ne gre vedno za trud, da bi bil podoben, ampak za to, da počneš nekaj, kar te veseli. To prinese tudi določene rezultate. Če vsi sledimo podobnim ciljem, je to bistveno lažje. Veseli smo, da lahko glasbo izvajamo tako, da je naša izvedba čim bolj podobna izvirniku." V prvem delu nastopa so zaigrali Slakovi skladbi Moja pip'ca in Krka sanjava.
Med gosti večera je bilo tudi Kulturno društvo harmonikarjev Izola. Povezovanje z izolsko zasedbo se je začelo s prihodom novega člana Rudija, ki prihaja s Primorske in je že pred tem ohranjal stike s člani kulturnega društva. Prav ti stiki so sčasoma prerasli v tesnejše sodelovanje, društvi pa sta se odločili tudi za pobratenje. Primorski harmonikarji so med dolenjske griče prinesli nekaj morskega pridiha s skladbami Lepa si moja Primorska, Smo pevci in godci ter Orglice. Na odru se je nato predstavila še pevska skupina mirnopeškega društva, ki je izvedla skladbe Nazaj domov, Jutro in Dol proti vasi.
Ansambel Glas se je na oder vrnil še v drugem delu nastopa, ko je zaigral skladbi Popotnik in To smo mi prijatelji. Njihov harmonikar Anton Lesnik je priznal, da tudi pred tako izkušenim občinstvom in nastopajočimi trema ni odveč. Med nastopajočimi so bili namreč tudi harmonikarji, ki imajo za seboj dvakrat daljši staž igranja kot on: "Vedno je prisotna trema, vedno se tresejo roke, ampak to mora biti tista pozitivna trema. V Mirni Peči se to še bolj odraža, kajti tu je harmonika doma in ljudje poznajo njen pravi zvok. A vendar kot harmonikar takoj začutiš njihovo energijo in trema potem nekoliko popusti ali celo izgine."
Vedno je prisotna trema, vedno se tresejo roke, ampak to mora biti tista pozitivna trema. V Mirni Peči se to še bolj odraža, kajti tu je harmonika doma in ljudje poznajo njen pravi zvok. A vendar kot harmonikar takoj začutiš njihovo energijo in trema potem nekoliko popusti ali celo izgine.
Proti koncu koncerta so se na odru vendarle združili še vsi mirnopeški harmonikarji in skupaj zaigrali skladbe Bodi vesel, Glas harmonike in Veselo na rajžo. Skupni nastop je bil tudi lep poklon tradiciji, ki jo društvo ohranja že četrt stoletja in v kateri ima posebno mesto Lojze Slak. Tudi sam je bil namreč član društva, spomin nanj je tudi danes še zelo živ. "Še danes je z nami Lojzetova zapuščina. Zdi se mi, da se z vsako pesmijo, ki jo zaigramo, Lojze nekako pojavi med nami. Vso to njegovo glasbeno zapuščino skušamo z našim udejstvovanjem čim bolj ohranjati med ljudmi," pravi predsednik društva Nejc Barbo. Tudi sam je tesno povezan s Slakovo zgodbo, saj prihaja z domačije, kjer je Lojze Slak preživljal svojo mladost in se tudi spoznal z inštrumentom, ki mu je dal škarje in platna, da je postal glasbenik z veliko začetnico.
Leopold Pungerčar je ob spominu na Slaka dodal: "Spomnim se Lojzetovih besed, ko je društvo harmonikarjev že nastalo in so ga povabili medse. Večkrat mi je dejal, da bi se rad udeležil njihovih vaj pri Ogulinu, a mu je vedno zmanjkovalo časa. Ob tem se je celo spraševal: "Bog ve, kaj si mislijo o meni?" Odgovoril sem mu, da si mislijo samo najboljše, saj jim je bil vendarle vzornik. Večkrat se je tudi v Ljubljani spomnil društva harmonikarjev v Mirni Peči in povedal, kako vesel je, da obstaja in živi. To mu je bilo v ponos, predvsem zato, ker se je iz preproste diatonične harmonike razvila tako široka glasbena dejavnost. Prepričan sem, da bi bil Lojze danes neizmerno ponosen na njihovo delo. Sam pa posebej cenim, da ne gojijo ljubezni samo do njegove glasbe, ampak do slovenske harmonikarske tradicije v celoti. Igrajo skladbe vseh velikih mojstrov, ki so ustvarjali to glasbo od Avsenika, Miheliča do Potočarja in drugih. Prav to jim daje širino in vrednost, saj se ne ustavljajo pri enem izvajalcu, ampak ohranjajo precej širšo glasbeno dediščino."
Seveda pa koncert ne more miniti brez mirnopeške himne V dolini tihi, ki so jo zaigrali vsi nastopajoči večera, publika se je, kot se za himno spodobi, vstala in s polnimi pljuči zapela zraven. A čeprav je bil napovedan le en bis, to ni bilo dovolj. Za konec so zazveneli še takti Sosedovega Franceljna. S tem se je uradni del koncerta končal in dvorana se je počasi izpraznila, a harmonika je odmevala še dolgo v noč.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗