Poslovil se je literarni zgodovinar, pisatelj in politik Matjaž Kmecl
Knjige
Pomembno je prispeval k raziskovanju in poznavanju slovenske književnosti
9. november 2026 ob 12.50 • Velenje - MMC RTV SLO
Poslovil se je Matjaž Kmecl, slovenist, literarni zgodovinar, politik in akademik. Poznan je bil tako po teoretskih delih kot leposlovju in nenazadnje še kot žlahtnitelj slovenskih vrtnic sorte Prešeren in Trubar. Star je bil 92 let.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
S svojim znanstvenim in literarnim delom je Matjaž Kmecl pomembno prispeval k raziskovanju in poznavanju slovenske književnosti. Med njegovimi najodmevnejšimi deli je pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature, na področju leposlovja pa se je posebej uveljavil kot dramatik. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim zlati častni znak svobode Republike Slovenije in mednarodno Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske literature in jezika po svetu.
Oglas
Matjaž Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 v Dobovcu pod Kumom očetu Edu in materi Boži, ki sta živela in učila tudi v Velenju. Leta 1953 je končal I. gimnazijo v Celju, leta 1959 pa diplomiral na slavistiki ljubljanske univerze. Med letoma 1960 in 1971 je bil asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti, nato pa docent za zgodovino slovenske literature.
Kariero posvetil slovenski pripovedni prozi
Leta 1970 je doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele in leta 1977 postal izredni profesor. Leta 1982 je bil izvoljen za rednega profesorja. Med leti 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, leta 2003 pa je postal redni član.
Kmecl je bil med drugim sourednik Problemov in urednik Jezika in slovstva. Objavljal je literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskovalnih delih, kot je Lirika, epika, dramatika.
Usmeril se je predvsem v raziskovanje pripovedne proze, sicer pa je napisal dela, kot sta priročnik Mala literarna teorija ter Novela v literarni teoriji. Eno njegovih najodmevnejših del je panoramični pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature. Bil je tudi med ustanovitelji in predsednik Jezikovnega razsodišča.
V leposlovju se je Kmecl uveljavil predvsem kot dramatik, poznana so njegove igre, kot so Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikoli več ter Mutasti bratje. Leta 2008 je tudi izšla njegova avtobiografska knjiga Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret.
Na prvih neposrednih volitvah izvoljen v predsedstvo države
Med letoma 1982 in 1986 je bil član izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo, po letu 1982 član CK ZKS in od 1986 njegovega predsedstva. V letih 1990–92 je bil neposredno izvoljeni član Predsedstva RS, nato je nekaj časa vodil Svet za kulturo RS.
O svojem preteklem političnem udejstvovanju je Kmecl predlani v intervjuju za spletni portal AirBeletrina povedal, da ga je za vstop v politiko Jože Pučnik prepričeval že v študentskih časih z argumentom, da je sistem mogoče spreminjati le od znotraj. "To sem si zapomnil, zato sem si rekel, da velja poizkusiti, morda pa naredim kaj pametnega za slovensko kulturo. In sem vstopil. Ko si enkrat notri, pa samo še globlje in globlje lezeš v to blato," je bil slikovit.
Biti literarni kritik v majhni sredini
O literarni kritiki je o isti priliki izjavil, da "v naši kulturi žal ne more delovati prava kritika. Ker smo premajhni. Čim si do koga pošteno kritičen in poveš, kaj je v njegovem delu dobro in kaj ne, je že zamera - in jih fašeš! Kriv si ti, ki si povedal, kaj je narobe, ne pa tisti, ki je narobe naredil".
Med letom 1986 in 1990 je bil Kmecl predsednik sveta Borštnikovega srečanja, po letu 1986 predsednik sveta Mladinske knjige, opravljal pa je tudi funkcijo predsednika sveta Triglavskega narodnega parka in predsednika sveta SNG Drame v Ljubljani.
Poleg vsega tega je dvakrat vodil prenavljanje učnih načrtov za pouk slovenščine ter z referati in predavanji sodeloval na slovenskih in jugoslovanskih slavističnih kongresih ter različnih evropskih univerzah.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim z Župančičevo nagrado in Pretnarjevo nagrado. Je tudi prejemnik med drugim zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 1996. Velenje in Ljubljana sta mu tudi podelila častno meščanstvo. V njegov spomin bodo v avli Mestne občine Velenje odprli tudi žalno knjigo, v katero se bo mogoče vpisati v torek in sredo. Pogreb bo v prihodnjih dneh v Ljubljani v ožjem družinskem krogu.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗