Civilna družba pozvala k zavrnitvi novele, ki bi prepovedala zakrivanje obraza

Slovenija

Novinarska konferenca predstavnikov civilne družbe o predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru

9. november 2026 ob 13.01 • MMC RTV SLO

Zakonodajne spremembe o prepovedi zakrivanja obraza v javnosti bi okrnile tako pravice do veroizpovedi in avtonomije žensk kot pravico do protestiranja brez strahu pred povračilnimi ukrepi, so opozorili predstavniki civilne družbe.

"Med izjemami v zakonu ne najdemo motorista, ki se vozi z motoristično čelado, kolesark in kolesarjev, ki se s podkapo vozijo po mestu, ljudi, ki so šli na rojstnodnevno zabavo v maskah, vseh tistih, ki nosijo velike šale, kape ali pa velika sončna očala in verjetno še koga," je naštel Filip Dobranič iz inštituta Danes je nov dan. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Vlada je minuli četrtek sprejela predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prinaša določbo, da mora imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit tako, da so prepoznane njegove obrazne poteze. Med izjemami je navedeno zakrivanje zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, zaradi športne dejavnosti ali pa zaradi umetniške, kulturne in tradicionalne prireditve. Verskega razloga ni med izjemami. Za kršitelje je predlagana globa od 200 do 600 evrov. Za osebe, udeležene v ravnanjih, pri katerih se z nasiljem nad drugimi, napadi na premoženje ali z drugim nasilnim ravnanjem ogroža javni red in mir, pa predlagajo globo od 1500 do 5000 evrov.

Oglas

Predstavniki civilne družbe so na novinarski konferenci opozorili na posledice sprejetja takšne novele zakona in poslanke in poslance pozvali, naj je ne podprejo. Kritični so bili tudi do tega, da je predlog novele vlada v DZ predložila po skrajšanem postopku in s tem zavrla možnost javne razprave. "Zakon ima premalo izjem in te izjeme so preveč ohlapno definirane, da bi nam bilo omogočeno, da nosimo udobna oblačila, v katerih se dobro počutimo, ki so nam všeč, ki nam zagotavljajo, da se lahko normalno soočimo s svetom in zunanjostjo," je opozoril Filip Dobranič iz inštituta Danes je nov dan. Prepričan je, da vlada s tem predlogom zakona mestnim redarjem in policistom podeljuje "orodje za nadlegovanje ljudi na ulici" in pri tem spomnil, na obdobje pandemije in na selektivno kaznovanje državljanov.

"Da nas minister za notranje zadeve prepričuje, da bodo policisti že vedeli, koga kaznovati, je z vidika pravne države premalo," je poudarila Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Del novele, ki določa, da morajo biti obrazne poteze prepoznavne, je po njeni oceni preveč nejasen, prav tako je preveč nejasno opredeljeno, kaj pomeni, da se nekdo udeleži ravnanja, pri katerem se z uporabo nasilja ogroža javni red in mir, kjer so predvidene globe celo do 5000 evrov, je opozorila Rajgelj. "Tukaj imamo zelo odprte pojme, a ker gre za kaznovalno pravo, kjer so za prekrške zagrožene zelo visoke globe, morajo biti ti zelo jasno in določno opisani, saj morajo ljudje vedeti, kaj je prepovedano in kaj je dovoljeno." Dodaten problem je tudi slovenski prekrškovni postopek, ki policistu na podlagi svoje osebne zaznave omogoča izdajo plačilnega naloga, kršitelj pa se mora nato odločiti, kako bo odreagiral, je opozorila. "Lahko se ukloni in plača polovičko, ali pa gre z zelo visokim tveganjem na sodišče po zahtevo za sodno varstvo. Že v osnovi je ta polovička "za uklonitev oblastnemu ravnanju" problematična, v tem primeru pa je še bolj problematična, saj imamo nedoločen predpis in zelo visoke kazni."

Rajgelj: Verska svoboda je ustavno varovana kategorija

Drugi razlog, zaradi katerega je po mnenju Rajgelj novela tudi ustavno sporna, je versko izražanje, ki ni vključeno med izjeme, čeprav jih predvideva na področju športnega udejstvovanja, kulturnih prireditev itd. "Verska svoboda je v slovenski ustavi posebej varovana kategorija in jo razumemo širše, kot siceršnjo svobodo ravnanja," je poudarila in dodala, da predlog novele nima jasnega cilja prepovedi. V kolikor je ta cilj "sobivanje", kot v primeru Francije in Belgije, kjer je zakrivanje obraza prepovedano, bi moral zakonodajalec najprej dokazati, da je "sobivanje" v Sloveniji trenutno ogroženo, je pojasnila. "Upala bi si trditi, da slovenska realnost ni enaka francoski in belgijski, zato odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je prepovedi zakrivanja obraza v nekaterih primerih dopustilo, ni mogoče avtomatično prenesti v odločitev slovenskega ustavnega sodišča," je poudarila. Državljane, ki bi jim bile z novo zakonodajo kršene človekove pravice, je pozvala, naj se za podporo obrnejo na Pravno mrežo, saj imajo po njeni oceni velike možnosti, da jim Ustavno sodišče prizna pravni interes.

Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je opozorila, da mora po mednarodnih standardih vsako omejevanje človekovih pravic prestati tridelni preizkus: da je predpisano z zakonom, da zasleduje legitimen cilj ter da je potrebno, nujno in tudi sorazmerno. Predlog namreč ne predvideva izjem pri zakrivanju obraza iz verskih razlogov. "Večinoma si obraz zakrivajo ženske iz muslimanske vere, številne iz priseljenskih družin v sedanji ali prejšnji generaciji. Ukrep zanje krči javni prostor in onemogoča njihovo enakopravno vključevanje v širšo skupnost, omejuje jim dostop do javnih storitev in povečuje njihovo izolacijo. Če prevedemo v jezik človekovih pravic, gre za kršitev svobode izražanja in svobode veroizpovedi, kršitev avtonomije žensk, kriminalizacijo osebne izbire glede oblačenja ter diskriminacijo in marginalizacijo," je dejala.

Shod v podporo nošenju hidžaba v Zenici leta 2016. Foto: BoBo

Zaskrbljujoča je tudi prepoved zakrivanja obraza, ko gre za javna zbiranja oziroma za proteste. Taka prepoved namreč vnaprej kriminalizira protestnike, ki bi morali imeti pravico mirno protestirati. "Tudi anonimno in z zakritim obrazom iz različnih razlogov, ker se bojijo povračilnih ukrepov, oblasti, delodajalca, njihove skupnosti ali spletnega nadlegovanja, ki zna biti organsko ali organizirano. Kot vemo, so žrtve takih nadlegovanj tudi pri nas. Legitimna je tudi zaščita obraza pred solzivcem," je izpostavila.

Raziskovalec družbe nadzora Domen Savič pa je izpostavil, da lahko policist že danes zahteva, da oseba razkrije obraz, zato je izgovor, da bo zakon pomagal policiji in ustavil nasilneže, zgolj manipulacija. Kot je poudaril, vlada z zakonom kriminalizira anonimnost, ljudi na ulici vnaprej obravnava kot osumljence in posega v pravico do zasebnosti, ne da bi ponudila en sam dokaz, da bomo zaradi tega bolj varni. Ocenil je, da je zakon v resnici napisan za nadzorne kamere in sisteme za prepoznavo obrazov, v katere država in občine vlagajo milijone, a odpovejo, takoj ko si nekdo na glavo povezne kapuco.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅