Teden (samo)refleksije posameznika in skupnosti

Drugo

Spored radijskih iger od 9. do 15. novembra 2026

9. november 2026 ob 9.40 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Ars

Letos je minilo 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Uredništvo igranega programa se mu v nizu radijskih iger, posnetih po njegovih delih, v ponedeljkovem terminu na Arsu poklanja z dramo Jakob Ruda v radijski priredbi in režiji Jožeta Valentiča iz l. 2018.

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

"Kaj nisem čutil v sebi moči in volje, da bi delal najboljša dela? Kdo mi je zavezal oči, da sem prišel v to brezno? In nihče mi ne pomaga ..."

Oglas

Dramo Jakob Ruda je na oder Prešernovega gledališča Kranj leta 2010 pripeljal režiser Sebastijan Horvat. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Mare Mutić

Cankar je besedilo Jakob Ruda napisal leta 1898, dve leti pozneje pa je bilo izdano in uprizorjeno v gledališču. Na odru je redkeje uprizarjano, vendar je sčasoma postalo tako aktualno, da lahko neposredno nagovori sodobno, tokrat tudi radijsko občinstvo.

Jakob Ruda je propadel podjetnik, ki se je povzpel na račun drugih. Visoko ceno za to je plačala predvsem njegova družina in ob začetku drame se Ruda nameni žrtvovati še zadnjega človeka, ki mu je vdan: svojo hčer, njeno srečo in svobodo. Etično dvomlljive odločitve na koncu z življenjem plača sam; uspešni mladi umetnik, hčerin srčni izbranec, pa s svojo odločnostjo vliva upanje v boljšo prihodnost. Igra anatomije brezkompromisnega uspeha in vse močnejšega glasu vesti v zvočni obliki še bolj izčiščeno in intimno nagovarja etičnost. Jakoba Rudo je interpretiral igralec Milan Štefe, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, avtor izvirne glasbe pa Dejan Mesec.

Radijska igra Jakob Ruda je bila napovedana že za prejšnji teden, vendar je odpadla zaradi neposrednega prenosa na Prvem.

"Kdo ima pravico do mene? Kje na svetu je človek, ki lahko to reče? Nihče nima pravice do mene, dokler mu je jaz ne dam!"

V večini svojih dramskih del je Milan Begović obravnaval dinamiko ljubezenskih razmerij, posebno so ga zanimale usode žensk. Foto: Hrvatski državni arhiv/Pavić Milan

Hrvaški pisec Milan Begović je kot dramatik, zlasti pa kot pripovednik, ustvaril dela trajnejše vrednosti, saj se njihova tematska aktualnost ni zmanjšala, čeprav so nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja. Kot občutljiv umetnik in gledališko vsestransko razgledan dramaturg je poznal sodobno dramaturgijo in prizadevanja modernega gledališča iz začetka dvajsetega stoletja tudi zato, ker je bil že od leta 1903 dramaturg v gledališču v Hamburgu, med letoma 1912 in 1915 pa v hiši Neue Wiener Bühne na Dunaju. V večini svojih dramskih del je obravnaval dinamiko ljubezenskih razmerij, posebno so ga zanimale usode žensk.

Leta 1931 je napisal roman Giga Barićeva; drama Brez tretjega temelji na njegovem zadnjem poglavju. To delo pomeni vrhunec njegovega dramskega mojstrstva, ne samo zaradi števila igralcev, temveč predvsem zaradi postavljanja situacij, razvoja dramske linije, psihološke ostrine in globine ter dialoga. Mož se po osmih letih vojnega ujetništva vrne domov popolnoma spremenjen. V svoji negotovosti ženo brez kakršnih koli dokazov obtoži nezvestobe. Njegovo patološko, uničujoče ljubosumje trči ob njeno zanikanje in ponos. Toksični odnos se konča tragično. Radijski posnetek je nastal leta 1957 leta pod režijskim vodstvom Jožeta Babiča, vlogi sta interpretirala igralska velikana Štefka Drolc in Miha Baloh, na sporedu pa bo v torek na Prvem.

"Takša je bijla lübezen, šteroj so vsij se smejali, takša je bijla ta sreča, mnougi jo nejso poznali."

Prekmurska dramska igralca Dario Varga in Nataša Matjašec Rošker sta interpretirala poezijo Ferija Lainščka, ki v motivih (neuslišane) ljubezni odpira prostor hrepenenja in izgube. Naslov večera poezije Kak je lübezni imej (Kako je ljubezni ime) je tudi naslov ene najbolj prepoznavnih in ganljivih ljubezenskih pesmi Ferija Lainščka, napisane v njegovem značilnem prekmurskem narečju. Po njej je poimenovana tudi njegova dvojezična pesniška zbirka. Ob interpretaciji je igralce spremljala Marko banda, ki je z zaigranimi melodijami nežno tkala glasbeno spremljavo. Večer, posnet 28. septembra na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, je bil posvečen trenutkom, ki ostajajo v nedoločnem prostoru med besedo in dejanjem; med tem, kar bi želeli povedati, in tem, kar zmoremo izreči; med odhajanjem in vračanjem. V takem prostoru se pogosto vije, preliva in valuje Lainščkova poezija. Tudi Prekmurci so v svoji zgodovini nenehno živeli med prihajanjem in vračanjem, med odhodi in vrnitvami, med bližino in oddaljenostjo. Odrska režija večera je bila delo mladega Marka Rengea, radijsko režijo pa je opravil izkušeni Alen Jelen. Posnetek bo na sporedu v četrtkovem terminu na Arsu.

Majda Potokar (1930–2001) velja za eno najpomembnejših slovenskih igralk. Leta 1952 je diplomirala na Akademiji za igralsko umetnost in se isto leto pridružila ansamblu SNG Drama v Ljubljani, ki mu je ostala zvesta do upokojitve leta 1990. Foto: Radio Koper

"Rada sem igralka in rada imam to svojo družino, čeprav igralci kaj klavrno zaslužimo. Res, če bi mi šlo za denar, ne bi nikoli stopila na oder."

V sobotnem nizu predstavitev prejemnikov Borštnikovega prstana na Arsu z naslovom Žlahtni glasovi slovenskih igralcev tokrat predstavljamo znano in priljubljeno igralko Majdo Potokar. Hči igralca Lojzeta Potokarja (in mati igralke Maje Končar) je kar štirideset let preživela v ljubljanski drami. Širše občinstvo jo pozna predvsem po vlogah Mete iz Samorastnikov, Žefe iz Rdečega klasja in mlade Nančike iz filma Na svoji zemlji. Vloge, ki jih je med vojnama oblikovala Ančka Levar ‒ poetične, melanholične, zmeraj sproščene, očarljive ljubimke in naivke, je pozneje igrala Potokarjeva. Menila je, da je bilo to obdobje za njeno kariero predolgo. Začela je s Cankarjevo Nino v Kralju na Betajnovi, dozorela pa v značajsko bolj zapletenih, še zmeraj istorodnih ženskih klasičnih vlogah. Enako suverena je bila v modernem repertoarju. Odlikovali so jo naravna in kultivirana nadarjenost, očarljiva ženska in odrska prezenca ter nadzorovana čustvena krhkost. Zaradi njene govorne artikuliranosti, občutka za mero, notranjega čuta, posluha in umetniške odgovornosti so jo občinstvo in kritiki nagrajevali. Njen igralski kolega Polde Bibič je zapisal, da je Majda Potokar igrala »silaške like žensk, ki jim niso neznane globine človeškega dna«. Ni pa imela rada režiserjev, ki so takoj vedeli, kaj hočejo, saj je to šlo na račun ustvarjalnega procesa. Zmeraj je dajala vtis, da igra z lahkoto, da se brez napora prelevi v različne vloge. »Ta naša glumaška družina je res nekaj posebnega. Ljudje mislijo, da smo vsi posvečeni, ko se takole sprehajamo po odru, v resnici pa velikokrat zavidamo tistim v parterju. So pa posebna slast tale naš malo vzvišeni oder, vloge in vse, kar je v zvezi z gledališčem. Rada sem igralka in rada imam to svojo družino, čeprav igralci kaj klavrno zaslužimo. Res, če bi mi šlo za denar, ne bi nikoli stopila na oder. Lepo pa je, če te prijatelji in znanci po predstavi pohvalijo, če rečejo: Ja, Majda, spet si bila izvrstna ali kaj podobnega. Samo da ni brez odziva,« je nekoč izjavila.

Oddajo sta pripravila dramaturginja Vilma Štritof in Primož Jesenko, kustos Slovenskega gledališkega inštituta, s katerim je program Ars leta 2015 sodeloval pri pripravi serije.

Kratka radijska dokumentarna oddaja avtorice in režiserke Kaje Čelan z naslovom V letu je portret uspešnega in zgodovinsko pomembnega slovenskega športnika Primoža Peterke. Foto: Reuters

"Včasih je bilo zoprno, po večini pa je bilo luštno. Tudi če bi kaj drugače naredil, gotovo ne bi bilo kar vse super."

Jubilejnemu praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo se pridružuje tudi program Ars z oddajami in prispevki, uredništvo igranega programa pa s predvajanjem in predstavitvami del študentov v prihodnjih nekaj mesecih. Že druga kratka radijska igra, rezultat študijskega procesa in sodelovanja med mladimi pisci ter študenti dramaturgije, gledališke in radijske režije in igre, bo v sobotnem terminu na Prvem prvič na sporedu Radia Slovenija. Kratka radijska dokumentarna oddaja avtorice in režiserke Kaje Čelan z naslovom V letu je portret uspešnega in zgodovinsko pomembnega slovenskega športnika Primoža Peterke. Kaja Čelan v sedmih minutah spretno preplete njegovo kontroverzno življenjsko zgodbo na dveh ravneh in v dveh časovnih obdobjih: Primoževe izjave in evforične odzive športnih komentatorjev ob vrhuncu njegove skakalne kariere z njegovo zdajšnjo samorefleksijo ob aktualnih komentarjih športnih strokovnjakov. Rezultat je udaren, iskren in pretresljiv. Igra ob mentorstvu docentk Saške Rakef in Nane Milčinski je bila posneta na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v študijskem letu 2025/2026. Posnel in montiral jo je tonski mojster Urban Gruden.

"Če ne bi bili v bolnišnici, ne bi nikoli vedeli, kako lepo je, če nisi v bolnišnici."

V termin radijske igre za otroke smo uvrstili slušno pravljico za dobro nedeljsko jutro. Zgodba Boruta Peterlina in Nine Kokelj Vse najlepše, v bolnišnici pripoveduje o dečku Leu. Bolan je in leži v bolnišnici. Sobo deli z zgovorno deklico Lučko. Ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. Ampak Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, na svojo sobico, na prijatelja Brina. Najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, vendar je v domu starejših in ne more. Pa res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, tam so tudi drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko – vse najlepše. Igro je leta 2022 režiral Alen Jelen, zgodbo je pripovedoval Nik Škrlec, vlogo Lea pa je interpretiral Tosja Tomšič. Nastala je v sklopu projekta B-AIR, ki ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijske igre lahko še trideset dni po predvajanju v etru poiščete na spletnih straneh programa Ars in prvega programa ter na spletni platformi RTV 365. Radijska igra za otroke v sklopu projekta B-AIR pa je trajno dostopna.

Spored radijskih iger od 9. do 15. novembra 2026

Ponedeljek, 9. novembra
Radijska igra ob 22.05 (Ars)
Ivan Cankar (prir. Jože Valentič): Jakob RudaTorek, 10. novembra
Radijska igra ob 21.05 (Prvi)
Milan Begović: Brez tretjegaČetrtek, 12. novembra
Radijska igra ob 22.05 (Ars)
Prekmurski večer – Feri Lainšček: Kak je lübezni imej

Sobota, 14. novembra

Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars)
Žlahtni glasovi slovenskih igralcev: Majda PotokarKratka radijska igra ob 22.40 (Prvi)
Kaja Čelan: V letuNedelja, 15. novembra
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi)
Borut Peterlin, Nina Kokelj: Vse najlepše, v bolnišnici

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅