Na 31. podnebni konferenci ZN-a bodo v ospredju zaveze za pospešitev elektrifikacije
Slovenija
Podnebni vrh ZN v Antalyi
9. november 2026 ob 7.43 • Zadnji poseg: 9. november 2026 ob 7.55 • Antalya - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA
V Antalyi se začenja 31. podnebna konferenca ZN. V ospredju bo izvajanje že sprejetih podnebnih zavez in prehod od ambicij h konkretnim rezultatom. Na vrhu voditeljev bo imela predvidoma v sredo nagovor predsednica države Nataša Pirc Musar.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ambicije organizatorjev lanske podnebne konference ZN v Braziliji, da bi predstavniki okoli 200 držav sprejeli zavezujoče cilje in roke za prehod od fosilnih goriv, so zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte padle v vodo. Letošnji podnebni vrh naj bi bil usmerjen predvsem v krepitev izvajanja pariškega sporazuma, v okviru katerega so se države zavezale k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.
Oglas
Pomemben element pa bo med drugim tudi t. i. globalna podnebna akcijska agenda, v okviru katere bo turško predsedstvo predstavilo tudi pobudo globalne zaveze za elektrifikacijo, cilj katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih okoli 23 na 35 odstotkov do leta 2035.
Čeprav se svet v zadnjem obdobju sooča z vedno hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi zahtevale ambiciozno ukrepanje političnih odločevalcev, pa po mnenju poznavalcev prebojnih dogovorov držav tudi na letošnjem podnebnem vrhu, katerega uradni zaključek je predviden za 20. november, ni pričakovati.
Ob spopadanju s posledicami vojnih kriz so politični odločevalci trenutno usmerjeni predvsem v reševanje izzivov na področju zagotavljanja energetske in obrambne varnosti držav. V takšnih okoliščinah pa sta podnebna agenda oz. agenda zelenega prehoda porinjeni na dno seznama političnih prioritet.
Velik zaostanek za pariškim sporazumom
Znanost na drugi strani svari, da trenutne zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, močno zaostajajo za podnebnimi cilji iz pariškega sporazuma. Če bi države v celoti izpolnile svoje trenutne podnebne zaveze, bi se lahko svetovne temperature do leta 2100 še vedno zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Najnovejši podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) medtem kažejo na nove dosežene rekordne vrednosti koncentracij toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu.
Možnosti za izpolnitev cilja pariškega podnebnega sporazuma ni več, še vedno pa lahko človeštvo prepreči čezmerno globalno segrevanje. Za to bi morali skupne izpuste ogljikovega dioksida v prihodnjih štirih letih zmanjšati za skoraj petino. Tako pred današnjim začetkom 31-te podnebne konference v Antalyi v Turčiji opozarjajo pri Programu Združenih narodov za okolje.
Kljub usihanju politične volje in zvodenelih sklepih podnebnih pogajanj v zadnjih letih pa imajo podnebne konference še vedno smisel meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "To je še edini forum kjer države sedejo za isto mizo, čeprav bodo verjetno za to mizo manjkale ZDA in še kdo. Ampak kljub vsemu. to je okvir ki ga nikakor ne smemo zapraviti," je povedala za Radio Slovenija.
Slovensko delegacijo na konferenci bo vodila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, na vrhu voditeljev pa bo imela predvidoma v sredo nagovor predsednica države Nataša Pirc Musar.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗