V Antalyi se začenja 31. podnebni vrh Združenih narodov

Okolje

Poseben poudarek bo namenjen pospeševanju elektrifikacije

9. november 2026 ob 7.57 • Antalija - MMC RTV SLO, STA, Reuters

V turškem turističnem letovišču Antalya se začenja 31. podnebna konferenca ZN-a, v ospredju katere bo izvajanje že sprejetih podnebnih zavez in prehod od ambicij h konkretnim rezultatom. Večjega preboja po mnenju poznavalcev ni pričakovati.

Vetrne elektrarne ob obali zahodne Francije. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Potem ko so ambicije organizatorjev lanske podnebne konference ZN-a v Braziliji, da bi predstavniki okoli 200 držav sprejeli zavezujoče cilje in roke za prehod od fosilnih goriv, zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte padle v vodo, naj bi bil letošnji podnebni vrh usmerjen predvsem v krepitev izvajanja pariškega sporazuma, v okviru katerega so se države zavezale k omejitvi podnebnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

Oglas

Vse več držav je ponovno zagnalo svoje termoelektrarne na premog, potrebe po energije je povečala vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca, ZDA kot največji onesnaževalec na planetu pa se sodelovanju že drugo leto zapored izogibajo.

Pomemben element pa bo med drugim tudi t. i. svetovna podnebna akcijska agenda, v okviru katere bo turško predsedstvo predstavilo tudi pobudo svetovne zaveze za elektrifikacijo, cilj katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih okoli 23 na 35 odstotkov do leta 2035.

Takšen cilj bi teoretično pripomogel k zmanjšanju izpustov, saj bi pospešil prehod od opreme, ki deluje na fosilna goriva, vendar so ukrep kritizirali, saj ne zahteva, da bi dodatna električna energija izvirala iz nizkoogljičnih virov. To je že na začetku sprožilo vprašanje o tem, ali naj se že sama elektrifikacija šteje za napredek na področju podnebja.

Preboja ni pričakovati

Čeprav se svet v zadnjem obdobju sooča z vedno hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi zahtevale ambiciozno ukrepanje političnih odločevalcev, pa po mnenju poznavalcev prebojnih dogovorov držav tudi na letošnjem podnebnem vrhu, katerega uradni zaključek je predviden za 20. november, ni pričakovati.

Koalicija držav, med katerimi so tudi otoške države južnega Tihega oceana, ki so najbolj ranljive na dvig morske gladine, se močno zavzema za jasnejši načrt opustitve fosolnih goriv. Mnoge proizvajalke nafte in plina, vključno s Savdsko Arabijo, trdijo, da lahko fosilna goriva še vedno predstavljalo znaten del energetske industrije, pče se uporabijo v kombinaciji s tehnologijami, ki zmanjšujejo ali zajemajo izpuste.

Ob spopadanju s posledicami vojnih kriz so politični odločevalci trenutno usmerjeni predvsem v reševanje izzivov na področju zagotavljanja energetske in obrambne varnosti držav. V takšnih okoliščinah pa sta podnebna agenda oz. agenda zelenega prehoda porinjeni na dno seznama političnih prioritet.

Južna Azija zaganja termoelektrarne

Ameriški predsednik Donald Trump je odkrito zagovarjal povečanje proizvodnje nafte, plina in premoga, in to še pred vojno na Bližnjem vzhodu, ki je pretresla svetovne energetske trge. Države, kot so Južna Koreja, Indija, Tajska in še nekatere azijske države, so povečale svojo odvisnost od premoga in proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah na premog.

"Veliko ljudi, ki bi se prej sramovali zagovarjati nadaljnjo uporabo fosilnih goriv, je zdaj dovolj samozavestnih, da to javno podprejo," je za tiskovn agencijo Reuters dejal okoljski profesor John Holdren z univerze Harvard.

Vse večje motnje na energetskem trgu za nekatere kažejo, da je prehod na obnovljive vire energije vse bolj potreben. "Vojna je okrepila argumente za pospešitev energetske tranzicije. ZDA so v tem pogledu nekakšen izjemni primer," je dejal brazilski diplomat Andre Correa do Lago, ki je lani predsedoval konferenci.

Znanost na drugi strani svari, da trenutne zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, močno zaostajajo za podnebnimi cilji iz pariškega sporazuma. Če bi države v celoti izpolnile svoje trenutne podnebne zaveze, bi se lahko svetovne temperature do leta 2100 še vedno zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Najnovejši podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) medtem kažejo na nove dosežene rekordne vrednosti koncentracij toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅