Guterres na podnebni konferenci: Vstopili smo v novo dobo podnebnih ekstremov
Okolje
Poseben poudarek namenjen pospeševanju elektrifikacije
9. november 2026 ob 7.57 • Antalya - MMC RTV SLO, STA, Reuters
Svet vstopa v novo realnost, kjer so podnebni ekstremi norma, je ob začetku podnebne konference ZN v Turčiji (COP31) dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in voditelje pozval, naj razmere vzamejo resno in ukrepajo.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V turškem turističnem letovišču Antalya se je začela 31. podnebna konferenca ZN-a, v ospredju katere bo izvajanje že sprejetih podnebnih zavez in prehod od ambicij h konkretnim dosežkom, pri čemer večjega preboja po mnenju poznavalcev ni pričakovati.
Oglas
"Vstopili smo v novo dobo podnebnih ekstremov," je ob začetku dvotedenske podnebne konference dejal Guterres. Politične voditelje je pozval, naj se z resnostjo lotijo hitrejšega zniževanja emisij toplogrednih plinov, pospeševanja pravičnega prehoda od fosilnih goriv ter zagotovijo financiranje in zaščito, ki ga potrebujejo ranljive države.
COP31 prihaja po letu ekstremnih vročinskih valov v Evropi, obsežnih gozdnih požarov v Indoneziji in katastrofalnih poplav v Nepalu, k še večjemu podnebnemu kaosu pa prispeva pojav El Nino. "Okrepljeni pojav El Nino vpliva na planet, ki ga že tako pregrevajo podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek. Podnebni rekordi še naprej padajo, človeških žrtev je vse več. Tisti, ki so najmanj odgovorni, pa trpijo najprej in najhuje," je opozoril Guterres.
Otvoritvena slovesnost konference se je začela z uro in pol zamude, potem ko so v nedeljo pozno zvečer podnebni pogajalci razpravljali o zahtevi držav v razvoju, da se na uradni dnevni red konference vključijo točke o financiranju podnebnih ukrepov.
V okviru podnebnih sporazumov ZN-a morajo razvite države, ki so zgodovinsko odgovorne za večino emisij toplogrednih plinov, državam v razvoju in revnejšim državam zagotavljati finančna sredstva za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda. Pri tem pa države v razvoju poudarjajo, da zneski ostajajo nezadostni.
Če so predsedujoči konferenci na koncu na dnevni red vključili delovni program za financiranje podnebnih sprememb, pa so bile afriške države neuspešne s predlogom umestitve razprave o predlogu potrojitve sredstev za podnebno prilagajanje.
Cilj omejitve globalnega segrevanja ne bo dosežen
Predsedujoči COP31 Murat Kurum, sicer tudi turški minister za okolje, in avstralski minister za podnebje Chris Bowen, ki bdi nad potekom letošnjih podnebnih pogajanj, sta podnebno konferenco označila za "izvedbeni COP". Ta naj bi dal poudarek spreminjanju zavez v konkretna dejanja po letih obljub in ambicioznih napovedi.
"Če danes odložimo naložbe v odpornost, se bomo jutri morda soočili s stroški katastrofe. Če danes ne bomo zagotovili financiranja prilagajanja, bo jutrišnja humanitarna kriza morda še hujša," je poudaril Kurum.
Bowen je medtem priznal, da cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, določen v pariškem sporazumu, verjetno ne bo dosežen. "Najnovejši znanstveni izsledki pravijo, da bomo mejo presegli. Vendar se lahko še vedno vrnemo, če bomo sodelovali in ukrepali nujno, solidarno in odločno," je bil jasen.
Po njegovi oceni pariški sporazum deluje, moramo pa "delovati hitreje". "Imamo orodja, tehnologije, ki jih potrebujemo, so preizkušene, komercialno dostopne in prilagodljive. Kar moramo storiti, je pospešiti njihovo uvajanje," je pozval.
Vodja programa ZN-a za podnebje Simon Stiell je v svojem uvodnem govoru opozoril, da "napredek še zdaleč ni dovolj hiter ali pravičen". Ob tem je posebej pozval k ukrepom za elektrifikacijo in zmanjšanje izpustov toplogrednega plina metana.
"Ukrepi glede metana in elektrifikacije skupaj predstavljajo planetarni ledeni pokrov, ki lahko zmanjša predvideno globalno segrevanje za pol stopinje," je izpostavil.
Organizacije civilne družbe pa so v skupnem pismu predsedstvu COP31 pozvale, naj se na konferenci osredotočijo na ohranjanje cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija - meje "preživetja za skupnosti, ekosisteme in gospodarstva".
"COP31 mora služiti ponovni vzpostavitvi zaupanja v multilateralizem," so izpostavili. Ob tem so pozvali tudi k organiziranemu opuščanju uporabe fosilnih goriv, kot so premog, zemeljski plin in nafta.
Svetovna zaveza za elektrifikacijo
Potem ko so ambicije organizatorjev lanske podnebne konference ZN-a v Braziliji, da bi predstavniki okoli 200 držav sprejeli zavezujoče cilje in roke za prehod od fosilnih goriv, zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte padle v vodo, naj bi bil letošnji podnebni vrh usmerjen predvsem v krepitev izvajanja pariškega sporazuma, v okviru katerega so se države zavezale k omejitvi podnebnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.
Vse več držav je znova zagnalo svoje termoelektrarne na premog, potrebe po energiji je povečala vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca, ZDA kot največji onesnaževalec na planetu pa se sodelovanju že drugo leto zapored izogibajo.
Pomemben element pa bo med drugim tudi t. i. svetovna podnebna akcijska agenda, v okviru katere bo turško predsedstvo predstavilo tudi pobudo svetovne zaveze za elektrifikacijo, cilj katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih okoli 23 na 35 odstotkov do leta 2035.
Takšen cilj bi teoretično pripomogel k zmanjšanju izpustov, saj bi pospešil prehod od opreme, ki deluje na fosilna goriva, vendar so ukrep kritizirali, saj ne zahteva, da bi dodatna električna energija izvirala iz nizkoogljičnih virov. To je že na začetku sprožilo vprašanje o tem, ali naj se že sama elektrifikacija šteje za napredek na področju podnebja.
Preboja ni pričakovati
Čeprav se svet v zadnjem obdobju spopada z vedno hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi zahtevale ambiciozno ukrepanje političnih odločevalcev, pa po mnenju poznavalcev prebojnih dogovorov držav tudi na letošnjem podnebnem vrhu, katerega uradni zaključek je predviden za 20. november, ni pričakovati.
Koalicija držav, med katerimi so tudi otoške države južnega Tihega oceana, ki so najbolj občutljive na dvig morske gladine, se močno zavzema za jasnejši načrt opustitve fosilnih goriv. Mnoge proizvajalke nafte in plina, vključno s Savdsko Arabijo, trdijo, da lahko fosilna goriva še vedno predstavljalo znaten del energetske industrije, če se uporabijo v kombinaciji s tehnologijami, ki zmanjšujejo ali zajemajo izpuste.
Ob spopadanju s posledicami vojnih kriz so politični odločevalci trenutno usmerjeni predvsem v reševanje izzivov na področju zagotavljanja energetske in obrambne varnosti držav. V takšnih okoliščinah pa sta podnebna agenda oz. agenda zelenega prehoda porinjeni na dno seznama političnih prioritet.
Južna Azija zaganja termoelektrarne
Ameriški predsednik Donald Trump je odkrito zagovarjal povečanje proizvodnje nafte, plina in premoga, in to še pred vojno na Bližnjem vzhodu, ki je pretresla svetovne energetske trge. Države, kot so Južna Koreja, Indija, Tajska in še nekatere azijske države, so povečale svojo odvisnost od premoga in proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah na premog.
"Veliko ljudi, ki bi se prej sramovali zagovarjati nadaljnjo uporabo fosilnih goriv, je zdaj dovolj samozavestnih, da to javno podprejo," je za tiskovno agencijo Reuters dejal okoljski profesor John Holdren z univerze Harvard.
Vse večje motnje na energetskem trgu za nekatere kažejo, da je prehod na obnovljive vire energije vse bolj potreben. "Vojna je okrepila argumente za pospešitev energetske tranzicije. ZDA so v tem pogledu nekakšen izjemni primer," je dejal brazilski diplomat Andre Correa do Lago, ki je lani predsedoval konferenci.
Znanost na drugi strani svari, da trenutne zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, močno zaostajajo za podnebnimi cilji iz pariškega sporazuma.
Če bi države v celoti izpolnile svoje trenutne podnebne zaveze, bi se lahko svetovne temperature do leta 2100 še vedno zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Najnovejši podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) medtem kažejo na nove dosežene rekordne vrednosti koncentracij toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗