Kako si županski kandidati Velenje predstavljajo leta 2035?
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Mestna občina Velenje leži v vzhodnem delu Šaleške doline. Po podatkih Sursa iz leta 2024 ima nekaj več kot 34.000 prebivalcev, kar jo po velikosti uvršča na osmo mesto med slovenskimi občinami. Povprečna starost občanov je po zadnjih podatkih 43,9 leta in je nekoliko nižja od slovenskega povprečja (44,3 leta). Povprečna mesečna plača zaposlenih v občini je bila leta 2024 v bruto znesku za približno sedem odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač na ravni države, v neto znesku pa za približno šest odstotkov nižja. Občina je močno zaznamovana z energetiko in jo po izhodu iz premoga čaka obsežno prestrukturiranje.
Oglas
Za županski položaj v Velenju se poteguje pet kandidatov in dve kandidatki, njihove odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu. Prvi na listi županskih kandidatov za Mestno občino Velenje je aktualni župan Peter Dermol, ki je vodenje občine prevzel pred šestimi leti in tudi tokrat kandidira s podporo stranke SD, podprli pa sta ga še Stranka generacij in Volt Slovenija. Kandidatka Veronika Juvan je po izobrazbi inženirka mehatronike in NSi-jeva mestna svetnica. Asmir Bećarević je nekdanji sindikalist Premogovnika Velenje in kandidira s podporo Ljudske iniciative Velenje, ki je nastala kot odziv na visoke cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. SDS-ov kandidat za velenjskega župana je Nejc Pačnik, podjetnik in svetovni prvak na diatonični harmoniki. Kandidat stranke Naše Velenje, ki je s petimi sedeži druga največja svetniška skupina v mestnem svetu, je upokojeni gospodarstvenik Franci Lenart. Predstavnica Demokratov je občinska svetnica in profesorica španskega in angleškega jezika v Šolskem centru Velenje Alenka Gortan. Upokojeni rudar Crni (Faruk) Pijuković pa kandidira s podporo Stranke upokojencev Velenje – Rešitev.*
V zakonu o zapiranju Premogovnika Velenje je zaprtje premogovnika predvideno do leta 2033. Zaradi skorajšnjega stečaja Teša je država leta 2024 z intervencijskim zakonom za vzdrževanje daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino med leti 2025 do 2027 zagotovila 324 milijonov evrov pomoči. Če bo pomoč zagotavljala vse do leta 2033, bo za to porabila približno milijardo evrov. Katera letnica bi bila po vaši oceni prava za zaprtje premogovnika in zakaj?
Peter Dermol (SD in skupina volivcev): Leta 2033 nisem nikoli podpiral kot vnaprej določene letnice zaprtja premogovnika. Nasprotoval sem odločitvi države, ki je pri določanju tega roka premalo upoštevala socialne in gospodarske posledice za Šaleško dolino. Zaprtje mora biti vezano na dejansko izvedbo pravičnega prehoda, ne zgolj na koledar. Pred tem moramo zagotoviti nadomestna kakovostna delovna mesta, socialno varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj ter zanesljivo in cenovno dostopno ogrevanje. Sprejeti Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije mora čim prej zaživeti v praksi. Država mora prevzeti odgovornost za svoje odločitve in zagotoviti sredstva za njihovo izvedbo. Prestrukturiranje ne sme pomeniti, da bodo posledice državnih odločitev plačevali zaposleni in prebivalci naše doline.
Veronika Juvan (NSi): Prava letnica je tista, ko bomo imeli zagotovljeno nadomestno ogrevanje ter dovolj novih delovnih mest. Zapiranje mora biti čim hitrejše, vendar socialno in gospodarsko odgovorno, ne pa zgolj administrativna odločitev na papirju.
Asmir Bećarević (LIV in skupina volivcev): Zakon je po mojem mnenju le navidezno namenjen daljinskemu ogrevanju. 324 milijonov evrov ni neposredna pomoč občanom, temveč predvsem reševanje TEŠ in Premogovnika Velenje ter posledic zgrešenih odločitev njunih vodstev, HSE in več zaporednih vlad. Letnice konca izkopavanja ne smemo določati na pamet. Odvisna je od letnega odkopa lignita, omejenih zalog, geomehanskih razmer in varnosti rudarjev. Ob večjem odkopu se lahko izkopavanje konča pred letom 2030, ob manjšem po njem. Pred gradnjo TEŠ 6 je bilo odkopavanje načrtovano do leta 2028. Zaradi gradnje bloka 6 so se načrti spremenili, kar je po mojem prepričanju poslabšalo geomehanske razmere. Menim, da so te prispevale tudi k tragični nesreči leta 2025, v kateri so umrli trije rudarji; vzročno povezavo morajo potrditi strokovnjaki. Ključno je izkopavanje zaključiti varno, zaščititi zaposlene in pravočasno zagotoviti zanesljivo ter cenovno dostopno nadomestno ogrevanje.
Nejc Pačnik (SDS): Dejstvo je, da sedanje financiranje delovanja TEŠ-a predstavlja veliko obremenitev za državni proračun, zato je treba poiskati dolgoročno vzdržno rešitev. Vendar zaprtja ne smemo obravnavati zgolj skozi finance, temveč tudi skozi posledice, ki jih bo imelo za zaposlene, njihove družine in celotno lokalno gospodarstvo. Ključno je, da se pred dokončnim prenehanjem pridobivanja premoga zagotovi zanesljiv nadomestni vir daljinskega ogrevanja ter pripravi izvedljiv program prestrukturiranja regije, ki bo zaposlenim omogočil ustrezne možnosti za nadaljnjo zaposlitev. Letnica 2033 je določena v veljavni zakonodaji, vendar mora biti časovnica energetskega prehoda usklajena z dejanskimi možnostmi zagotavljanja nadomestnih virov energije in socialne varnosti prebivalcev. Zato je treba na podlagi celovitih strokovnih in finančnih analiz preveriti, ali je zastavljena časovnica tudi dolgoročno izvedljiva in vzdržna.
Franci Lenart (Naše Velenje): S tehničnega in okoljskega vidika pomeni letnica 2033 prezgodnji odpis tehnološko vrhunskega bloka Teš 6 glede učinkovitosti in emisij. Z narodno gospodarskega vidika je neupravičeno zapirati tudi premogovnik, dokler niso izčrpane dostopne zaloge. Letnica 2033 je ekonomsko nujna zgolj zaradi grožnje stečaja HSE ob visokih cenah CO₂ kuponov, na kar so v premogovniku pripravljeni. Kadrovsko-socialni vidik je v zakonu o postopnem zapiranju dobro rešen (odpravnine, predčasne upokojitve, prekvalifikacije). Pripravljena so tudi tehnična izhodišča zapiralnih del. Kritični zaplet ostaja nepripravljenost doline na prehod na nadomestne vire pri daljinskem ogrevanju, saj v zadnjih šestih letih župan z ekipo ni pravočasno pripravil koncepta stroškovno in energetsko ustreznih rešitev. Z intenziviranjem procesov bi lahko bila letnica 2033 sprejemljiva tudi za lokalno skupnost.
Crni (Faruk) Pijuković (Rešitev - Stranka upokojencev Velenje): Velenje je zraslo na delu rudarjev in energetikov. Na to dediščino ne smemo pozabiti, hkrati pa moramo odgovorno načrtovati prihodnost po premogu. Če bo za preobrazbo Šaleške doline v dvajsetih letih namenjenih približno dve milijardi evrov, mora biti jasno, da bo ta denar prinesel konkretne koristi ljudem, ne samo novim projektom in lepim predstavitvam. Zame zelena preobrazba ni samo prehod s premoga na druge vire energije. Je prehod v boljšo kakovost življenja. Ne želim obljubljati čudežev, ampak zahtevam jasne cilje, pregledno porabo sredstev in merljive rezultate. Velenje ne sme biti samo kraj, kjer se zelena preobrazba izvaja – Velenjčani morajo biti njeni glavni upravičenci.
Katere ukrepe bi sprejeli za znižanje stroškov ogrevanja in katera tehnologija bi po vašem mnenju lahko zamenjala vir daljinskega ogrevanja v Velenju?
Peter Dermol (SD in skupina volivcev): V Šaleški dolini nam je uspelo ohraniti ceno toplotne energije med najnižjimi v Sloveniji. Naš cilj je zanesljivo in cenovno dostopno ogrevanje iz lastnih virov v lasti lokalnih skupnosti, javnega podjetja, da bomo imeli nadzor nad ceno toplote. Preobrazbo že aktivno izvajamo, in sicer za skoraj 25 milijonov evrov obnavljamo toplovodno omrežje in toplotne postaje ter zmanjšujemo izgube. Vzpostavljamo nove vire toplote. Za letni režim imamo rešitve že opredeljene, za zimski pa zaključujemo analizo z Evropsko investicijsko banko. Med možnostmi so velike toplotne črpalke, biomasni in električni kotel ter manjša plinska enota za konice porabe. Tretja faza vključuje prilagoditev stavb na nižje temperature ogrevanja. Od 245 večstanovanjskih objektov jih je 44 odstotkov že izvedlo delne energetske sanacije, sedem odstotkov pa je celovito saniranih. Samo v letošnjem letu bo teh prenov več kot 47.
Veronika Juvan (NSi): Stroške ogrevanja lahko znižamo z učinkovitejšim sistemom, zmanjšanjem izgub v omrežju ter pridobivanjem državnih in evropskih sredstev za prehod. Ne verjamem v eno samo rešitev, ampak v kombinacijo obnovljivih virov, industrijske odvečne toplote in drugih sodobnih tehnologij, ki bodo zagotavljale zanesljivo in cenovno dostopno ogrevanje za občane.
Asmir Bećarević (LIV in skupina volivcev): Preobrazba daljinskega ogrevanja je ena naših najzahtevnejših nalog in pri njej že zamujamo. Obnova omrežja poteka, a ključno je, iz česa in po kakšni ceni bomo toploto proizvajali. Z vlado, HSE-jem, Tešem, Elesom in Komunalnim podjetjem Velenje bomo preverili stroške, izgube v omrežju ter možnosti za znižanje položnic. Prednost mora imeti nadgradnja obstoječe energetske lokacije TEŠ. Preverili bomo kombinacijo učinkovite soproizvodnja električne energije in toplote ter uporabo hranilnikov toplote, ki omogočajo boljši izkoristek energije. Strokovne podlage pripravljamo tudi za hidrotermalno karbonizacijo biomase in blata čistilnih naprav. Mali modularni reaktorji so lahko dolgoročna možnost, ne pa rešitev za jutri. Odločitev mora temeljiti na primerjavi vseh stroškov ter zanesljivosti oskrbe. Prednosti se morajo poznati na položnicah, uspeh bomo merili po letnih stroških ogrevanja ob enaki porabi, ne po vrednosti investicij.
Nejc Pačnik (SDS): Kot najboljšo dolgoročno alternativo obstoječemu viru daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini vidim velike visokotemperaturne toplotne črpalke, ki bi izkoriščale toploto rudniške oziroma izlivne vode. Sistem bi dopolnil s sončnimi elektrarnami, postavljenimi predvsem na industrijskih in degradiranih območjih ter na drugih za to primernih zemljiščih. Tako bi izkoristili že obremenjene in neizkoriščene površine, ne da bi posegali v druga zemljišča. Proizvedena električna energija bi se lahko uporabljala za pogon toplotnih črpalk. Dodal bi tudi hranilnike toplote ter po potrebi kotle na lesno biomaso in električne kotle za pokrivanje največjih potreb po toploti. S tem bi zmanjšali odvisnost od premoga, bolje izkoristili lokalne energetske vire, zmanjšali emisije CO₂ in dolgoročno zagotovili zanesljivejšo oskrbo s toploto. Menim, da mora biti glavni cilj preobrazbe takšen sistem daljinskega ogrevanja, ki bo okoljsko sprejemljiv, energetsko neodvisen in predvsem cenovno dostopen za občane.
Franci Lenart (Naše Velenje): Lokalna skupnost v tem trenutku žal nima pripravljene niti projektne dokumentacije za gradnjo popolnoma novih, predvidoma nizkotemperaturnih virov toplote, kaj šele izgrajenih alternativnih virov (kot so biomasa, toplotne črpalke ali geotermalna energija), ki bi lahko nemoteno nadomestili Teš. Čim prej je zato potrebno poiskati odgovore, ali bo Velenje še naprej del razvejanega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline (preko 180 km) ali bo samostojna obratovalna enota. Glede na potrebne kapacitete pa se je potrebno opredeliti tudi do enotnega sistema ali sistemov razpršenih virov, ki bodo kombinirali lokalne naravne danosti (lesna biomasa, solarni sistem…). Rešitve so v EU znane in jih je potrebno primerno implementirati v lokalno okolje. Do takrat pa je potrebno izvajati ukrepe energetskih sanacij objektov in omrežja.
Za zapiranje premogovnika, prestrukturiranje, pravičen prehod, zagotavljanje daljinskega ogrevanja bosta v razponu dvajsetih let za regijo namenjeni približno dve milijardi evrov. Kakšna je vaša vizija zelene preobrazbe Velenja? Kakšno bo Velenje leta 2035?
Peter Dermol (SD in skupina volivcev): Šaleške doline danes ne smemo gledati zgolj skozi stroške prestrukturiranja. Desetletja smo zagotavljali električno energijo za razvoj celotne Slovenije, zato upravičeno pričakujemo, da bo država zdaj odgovorno podprla naš prehod v novo razvojno obdobje. Velenje leta 2035 vidim kot zeleno, gospodarsko močno mesto z novimi kakovostnimi delovnimi mesti. Vzpostavljamo dolino zagonskih in hitrorastočih podjetij. S projektoma Tehnološki park Velenje – TecHub in Stara elektrarna – Center prihodnosti, v katera vlagamo približno 46 milijonov evrov, ustvarjamo pogoje za razvoj podjetij, raziskav in inovacij. Širimo poslovne cone in preobražamo sistem daljinskega ogrevanja. Ključno pa je, da skozi Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, ki je že eno leto sprejet, ni pa aktiviran, zagotovimo vsebine in sredstva za infrastrukturo, ki jo gradimo. Uspeh prestrukturiranja bomo merili predvsem po novih delovnih mestih in kakovosti življenja ljudi.
Veronika Juvan (NSi): Leta 2035 vidim Velenje kot uspešno mesto po premogu: s kakovostnimi delovnimi mesti, dostopnimi stanovanji, sodobnim izobraževanjem in zanesljivo oskrbo z energijo. Sredstva za pravičen prehod moramo izkoristiti za razvoj ljudi, gospodarstva in kakovosti življenja, ne zgolj za blaženje posledic zapiranja premogovnika.
Asmir Bećarević (LIV in skupina volivcev): Zelena preobrazba ne sme pomeniti zgolj zaprtja premogovnika in porabe približno dveh milijard evrov. Pomeniti mora nova delovna mesta in nosilno industrijo, ne le zagonskih podjetij. Velenje je industrijsko mesto - industrija je del našega DNK-ja in takšno mora ostati. Ne bomo čakali na konec odkopavanja: skupaj z vlado, SDH-jem in industrijskimi partnerji bomo preverili možnost proizvodnje težke gradbene in kmetijske mehanizacije na temelju domačega znanja in infrastrukture. Obstoječo energetsko lokacijo Teša želimo izkoristiti za nove vire in cenovno dostopno ogrevanje. Pravičen prehod pomeni nove zaposlitve za delavce, izobraževanje za sodobne poklice, dostopna stanovanja za mlade in sanacijo degradiranih območij. Vsak evro mora biti porabljen pregledno in z merljivimi rezultati. Leta 2035 želimo zeleno, gospodarsko močno Velenje, kjer mladi ostajajo, ker imajo delo in dom.
Nejc Pačnik (SDS): Moja vizija zelene preobrazbe Velenja temelji na celovitem, dolgoročnem in razvojno usmerjenem prestrukturiranju Šaleške doline, pri katerem morajo biti ključni cilji energetska neodvisnost, gospodarska diverzifikacija, ustvarjanje novih delovnih mest ter zagotavljanje visoke kakovosti bivanja. Sredstva v višini približno dveh milijard evrov, namenjena zapiranju premogovnika, prestrukturiranju regije in pravičnemu prehodu, predstavljajo izjemno razvojno priložnost, zato je bistvenega pomena njihova učinkovita, transparentna in strateško usmerjena poraba. Na področju energetike vidim prihodnost predvsem v vzpostavitvi trajnostnega in tehnološko raznolikega sistema daljinskega ogrevanja, ki bo temeljil na kombinaciji obnovljivih virov energije. Enako pomembno se mi zdi gospodarsko prestrukturiranje regije. Ne smemo dopustiti, da bi se z zapiranjem premogovnika izgubila tudi znanja, izkušnje in tehnični potencial ljudi, ki so desetletja gradili energetsko in industrijsko identiteto Šaleške doline.
Franci Lenart (Naše Velenje): Vizija in strategija preobrazbe Velenja do leta 2035 sta v celoti podrejeni radikalnemu dvigu dodane vrednosti na zaposlenega nad slovensko povprečje. Namesto tveganja, da bi drage investicije prestrukturiranja (TecHub, Stara elektrarna..) ustvarile le peščico subvencioniranih delovnih mest, je potrebno v regiji uvesti širši model štirih gospodarskih stebrov, ki bo do leta 2035 ustvaril vsaj 1.300 novih kakovostnih delovnih mest, več kot 100 milijonov evrov skupne dodane vrednosti ter najmanj 250 milijonov evrov novih zasebnih investicij. Strukturirani so tako, da bodo z visoko produktivnostjo presegli državno povprečje: Tehnologija in razvoj (generator vrhunske dodane vrednosti), Napredna industrija (proizvodne in tehnološke izkušnje), Poslovne in visokotehnološke storitve in Trajnostni turizem. Temu mora slediti dvig kvalitete bivanjskega okolja in stimulativno okolje za zaposlovanje mladih (stanovanja).
Crni (Faruk) Pijuković (Rešitev - Stranka upokojencev Velenje): Moja vizija zelene preobrazbe Velenja je, da leta 2035 živimo v mestu čistih virov energije, zdravih delovnih mest in dostojnega življenja za vse generacije. Moja vizija temelji na petih ciljih: Zanesljivo in cenovno dostopno ogrevanje – postopno uvajanje čistih virov energije, ob tem pa zaščita gospodinjstev pred previsokimi stroški. Nova delovna mesta – razvoj gospodarstva, novih tehnologij in podjetništva, da bodo naši ljudje lahko delali in ustvarjali v domači dolini. Čistejše okolje – manj onesnaževanja, energetska prenova stavb, več zelenih površin ter urejene kolesarske in pešpoti. Vključevanje občanov – ljudje morajo pravočasno vedeti, kam gre javni denar, kaj se načrtuje in kakšne koristi bodo imeli od posameznih naložb. Pravičen prehod – rudarji, energetiki, upokojenci, mladi in družine ne smejo nositi največjega bremena sprememb. Kakšno bo Velenje leta 2035? Želim si mesto, v katerem bo ogrevanje zanesljivo, energija dostopna, zrak čistejši, gospodarstvo raznoliko, mladi pa bodo imeli možnost do zaposlitve in stanovanja. Mesto, kjer starejši ne bodo pozabljeni in kjer se bodo družine rade zadrževale v urejenih parkih, ob jezeru in na športnih površinah.
* Pijuković je na tri zastavljena vprašanja odgovoril v enem sklopu, ki smo ga vsebinsko razdelili med prvo in tretje vprašanje. Kandidatka za županjo, ki jo podpirajo Demokrati, Alenka Gortan, ni poslala odgovorov na zastavljena vprašanja.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗