Soočenje: varnost v Kranju je eno ključnih vprašanj

Ropi, vandalizem, pirotehnika, vožnja s skuterji in občutek negotovosti so v Kranju pripeljali do širše razprave o sobivanju, mladih in odgovornosti občine. Aktualni župan Matjaž Rakovec zagotavlja, da so ukrepi na Planini že prinesli izboljšanje, izzivalca Janez Černe in Irena Dolenc pa opozarjata, da težave niso odpravljene. Za župansko mesto se sicer v gorenjski prestolnici poteguje sedem kandidatov.

Na Delovo soočenje je bila poleg omenjene trojice povabljena tudi Karin Planinšek, vendar se je zaradi bolezni tik pred zdajci opravičila.

Sedem kandidatov

Kranjski volivci bodo izbirali med sedmimi županskimi kandidati, to so Igor Velov (Lista povezani za razvoj Kranja), Vekoslav Panigaz (Resnica), Matjaž Rakovec (Socialni demokrati), Janez Černe (Janez Černe in skupina volivcev), Tomaž Krišelj (Stranka generacij), Karin Planinšek (SDS) in Irena Dolenc (NSi).

Matjaž Rakovec občino vodi od leta 2018 in se poteguje za tretji zaporedni mandat. V ospredje postavlja nadaljevanje investicij, ki so se začele v njegovem mandatu, ter projekte, pri katerih je občina odvisna od sodelovanja z državo. Med njimi so zdravstveni dom, dom za starejše, prometna infrastruktura in stanovanjska gradnja.

Janez Černe je nekdanji podžupan, ki se je po dokaj burnem razhodu z Rakovcem podal na samostojno politično pot in kandidira s podporo skupine volivcev. V kampanji poudarja stanovanja, delovna mesta, parkirišča in učinkovitejšo občinsko upravo. Na soočenju je Kranj opisal kot mesto, ki je v zadnjih štirih letih »zaspalo«, ter izpostavil, da mora občina najprej ustvariti ustrezne razmere za življenje mladih družin in razvoj gospodarstva.

Irena Dolenc je mestna svetnica in kandidatka NSi s podporo SLS in Fokusa. V ospredje postavlja mlade, podjetništvo, dostopna stanovanja in boljše določanje občinskih prioritet. Pri varnosti zagovarja povezovanje kaznovanja s preventivnim delom in večjo vključenostjo lokalne skupnosti.

Matjaž Rakovec, Irena Dolenc in Janez Černe so razpravljali o policijskem nadzoru, videokamerah, vandalizmu, mladih in odgovornosti skupnosti. Rakovec zagotavlja, da so ukrepi že prinesli izboljšanje, izzivalca pa opozarjata, da težave ostajajo. FOTO: Dejan Javornik

Planina: več nadzora ali več dela z mladimi?

Kranj je pred nedeljskimi lokalnimi volitvami pred vprašanjem, kako zagotoviti, da se bodo prebivalci v mestu in soseskah počutili varne. Planina ni edina lokacija, ki jo omenjajo kandidati. Na soočenju so opozorili tudi na dogajanje na avtobusni postaji, kjer naj bi se po navedbah izzivalca Janeza Černeta pretepi in drugi incidenti dogajali vsak teden, včasih celo vsak dan.

Varnostne razmere na Planini so se zaostrile po zadnjih božično-novoletnih praznikih, v začetku oktobra pa so se težave znova pojavile v večjem obsegu. Policija je takrat poročala o več klicih občanov in zaznavanju moteče uporabe pirotehnike, kršitev cestnoprometnih predpisov z električnimi skiroji in skuterji ter vandalizma. Po pojasnilih kranjske policijske uprave so bili med kršitelji večinoma mlajši. Občina se je 8. oktobra sestala s predstavniki policije, redarstva in šol ter napovedala okrepljen nadzor in navzočnost varnostne službe.

Aktualni župan je na soočenju zatrdil, da so se po incidentu 1. oktobra razmere izboljšale. Občina je že prej poskrbela za dodatno razsvetljavo in postavila fizične ovire, ki preprečujejo vožnjo z avtomobili po nekaterih ulicah. Po zadnjem dogodku so okrepili policijske obhode, zagotovili stalno navzočnost varnostnika, nameščali hitrostne ovire in napovedali videonadzor.

»Zdaj je stanje v redu. Izgredov ni več,« je dejal Rakovec in dodal, da se tudi sam vsak dan sprehaja po Planini ter od stanovalcev dobiva pozitivne odzive. Njegovo sporočilo je, da je občina ukrepala in da se učinki že kažejo. Pri tem pa je priznal, da je veliko odvisno tudi od staršev in šole.

Irena Dolenc problem razume širše. Po pogovorih s prebivalci Planine ugotavlja, da mladi nimajo dovolj primernih prostorov za druženje. Več stanovalcev naj bi ji predlagalo ustanovitev mladinskega centra. Po njenem mnenju je treba delati s skupinami mladih, ki se zbirajo na problematičnih lokacijah, ob kaznovanju pa vključiti tudi delavnice in pogovore.

»Za vzgojo otroka je potrebna cela vas,« je poudarila. Kazni so po njenem vzgojne, vendar same ne zadoščajo. Mladi morajo razumeti, zakaj je njihovo ravnanje nedopustno, odgovornost pa morajo prevzeti tudi starši.

Janez Černe meni, da je izboljšanje na posameznem igrišču premalo, češ da se sporna dejanja le preselijo drugam. Opozoril je na dogajanje na avtobusni postaji ter na pomanjkanje policistov in občinskih redarjev. Kamere na omenjenih lokacijah sicer podpira, vendar po njegovem niso edina rešitev. Meni, da je treba zagotoviti več športnih in kulturnih možnosti, dostopnejše športne dejavnosti ter bolj usklajeno delo policije, redarstva in drugih služb.

Občina je na Planini ukrepala, učinki se že kažejo, je prepričan Matjaž Rakovec.FOTO: Dejan Javornik

Černe je ob tem opozoril na pomanjkljivo športno infrastrukturo in stroške, ki jih imajo družine z vključevanjem otrok v športne dejavnosti. Rakovec je njegovo kritiko zavrnil s poudarkom, da v Kranju deluje več kot sto športnih organizacij, da občina financira tudi trenerje in da klubi pomagajo otrokom iz socialno šibkih družin.

Pri razpravi o varnosti je pomembna razlika med posameznimi incidenti, policijskimi zaznavami in splošno varnostjo mesta, je dejal. Podatki, ki jih je policija predstavila oktobra, potrjujejo povečano število klicev občanov in zaznavanje nekaterih kršitev na Planini. Sami po sebi pa še ne dokazujejo, da je Kranj kot celota postal bolj nevarno mesto.

Rakovec je na soočenju poudaril, da je bil Kranj v preteklih letih najvarnejša slovenska občina.

Mesto investicij, a tudi neizpolnjenih pričakovanj

Irena Dolenc je v razpravi o vitkejši občinski upravi napovedala, da bi preverila učinkovitost dela zaposlenih na mestni občini in omejila njihovo število. Kot zgled je navedla Toyotin model vitke organizacije, ki temelji na tem, da je pravi človek na pravem mestu. Opozorila je, da se je število zaposlenih na občini v zadnjih osmih letih povečevalo, in dodala, da je treba pri tem upoštevati tudi zaposlene, ki so prešli v skupne občinske službe.

Pri tem je bila precej neposredna. Dejala je, da nekatere občinske uradnike zelo ceni, medtem ko ima glede učinkovitosti drugih pomisleke: »Najprej bi snela vrata, potem pa en mesec opazovala, kdo dela. Potem bi videla, kateri ljudje bi morda raje delali kje drugje.« Na vprašanje, koliko zaposlenih bi po njeni oceni zadostovalo, je odgovorila, da občinska uprava ne bi smela preseči sto zaposlenih. Konkretnega načrta odpuščanj ali števila delovnih mest, ki bi jih ukinila, ni predstavila.

V Kranju so poleg varnosti sicer največji izzivi dostopnost stanovanj, promet, parkiranje, javni prevoz, zdravstvena infrastruktura in razvoj delovnih mest. Prav zato je bilo na soočenju večkrat slišati, da mesto potrebuje jasnejše prioritete.

Rakovec je poudaril, da je občina v obdobju njegovega vodenja izvedla za približno 150 milijonov evrov investicij, pri tem pa pridobila več kot 41 milijonov evrov državnega in evropskega sofinanciranja. Občinski del je konec leta 2025 brez pravnih oseb znašal 44,3 milijona evrov.

Černe je opozoril, da je v občinskem proračunu veliko projektov, ki so daleč od izvedbe, in da bi bilo treba najprej določiti, kaj je za mesto najnujnejše. Kot primer je navedel avtobusna postajališča, kjer potniki čakajo na prostem, brez klopi in javnih toaletnih prostorov.

Irena Dolenc je predlagala, da bi župan pred pripravo proračuna sklical delujoč kolegij vodij svetniških skupin in z njimi določil večletne prioritete. Rakovec je odgovoril, da se proračun že zdaj usklajuje z vsemi svetniškimi skupinami, vendar se sestankov po njegovih besedah ne udeležuje dovolj svetnikov.

Stanovanja: 300 prosilcev in 269 novih javnih najemnih stanovanj

Rakovec je na soočenju povedal, da je na prednostni listi za neprofitna stanovanja približno 300 prosilcev. Projekt 269 javnih najemnih stanovanj v soseski Ob Savi naj bi del pritiska ublažil, vendar ne bo izpolnil vseh potreb. Župan napoveduje tudi gradnjo občinskih stanovanj na zemljiščih na Planini.

Irena Dolenc bi del sredstev, ki so zdaj v integralnem občinskem proračunu, namenila nakupu stanovanj za mlade, ki niso upravičeni do neprofitnega stanovanja, vendar še niso kreditno sposobni. Predlaga tudi več uporabe predkupne pravice pri nakupu stanovanj v starem mestnem jedru.

Černe zagovarja ustanovitev stanovanjskega sklada ter sodelovanje z zasebnimi investitorji in državnimi stanovanjskimi institucijami. Meni, da bi moral Kranj zgraditi bistveno več javnih najemnih stanovanj. Na soočenju je navedel, da ima mesto 7,6 javnega najemnega stanovanja na tisoč prebivalcev.

Razprava je pokazala tudi različne poglede na vlogo občine. Rakovec meni, da lahko občina največ doseže z gradnjo lastnih stanovanj in uporabo povratnih evropskih sredstev. Černe bi ustanovil poseben stanovanjski sklad, Irena Dolenc pa bi več pozornosti namenila nakupu že obstoječih stanovanj.

Javni prevoz in parkiranje

Promet je še eno področje, na katerem se pokaže neskladje med načrti in vsakdanjo izkušnjo prebivalcev. Černe zagovarja brezplačen mestni avtobus, vendar obenem priznava, da mora biti najprej zanesljiv in uporaben. Na soočenju je navedel, da občina za koncesionarja namenja približno 2,8 milijona evrov, prihodki od vozovnic pa znašajo okoli 200.000 evrov na leto.

Rakovec je odgovoril, da je občina uvedla digitalno spremljanje avtobusov in da so se zamude zmanjšale. Černe je nasprotno opisal primer, ko avtobus izgine iz aplikacije in prikazovalnika, potnik pa mora čakati še 25 minut. Irena Dolenc je opozorila na način plačevanja prevozov in predlagala, da bi bilo treba preveriti, ali bi bilo bolj smiselno plačevati stroške voznika in vzdrževanja namesto prevoženih kilometrov.

Najprej bi snela vrata, potem pa en mesec opazovala, kdo dela, pravi Irena Dolenc. FOTO: Dejan Javornik

Nerešeno je vprašanje pravoslavne cerkve v Kranju. Matjaž Rakovec je pojasnil, da se je ena od občinskih parcel na Planini, na kateri je bila predvidena gradnja cerkve, po presoji izkazala za neprimerno. Zemljišče naj bi bilo preozko, poleg tega leži v strnjenem stanovanjskem naselju.

Na vprašanje, ali to pomeni, da pravoslavne cerkve ne bo pri mestnem pokopališču, je odgovoril, da ne ve, kdaj bi jo lahko zgradili, saj da odločitev ni zgolj v pristojnosti občine. »To ni v naši moči,« je dejal.

Obračun med nekdanjima zaveznikoma

Soočenje je zaznamoval tudi neposreden politični obračun med aktualnim županom in Černetom. Ta je načel vprašanje Rakovčeve politične verodostojnosti in njegovega odnosa z vodstvom SD. Župana je spomnil na izjave predsednika stranke in na javno izraženo nezadovoljstvo nekaterih vidnih članov, ki naj bi napovedovali odhod iz stranke oziroma podporo drugim kandidatom. S tem je poskušal pokazati, da Rakovec v lastnih vrstah nima več trdne politične podpore.

Rakovec je očitke zavrnil in poudaril, da ima čisto vest. Dejal je, da je bila njegova izjava o pravoslavni cerkvi preveč optimistična in da je pozneje vodstvu stranke pojasnil, da o ključnih odločitvah v občini odloča mestni svet. Po njegovih besedah predsednik stranke razume njegovo pojasnilo in mu ne nasprotuje. Ob tem je kampanjo označil za najbolj umazano, kar jih je doživel. Priznal je tudi, da bi pogovor, ki je bil razlog za polemiko, danes vodil drugače: šlo naj bi za manjši krog ljudi, na katerega ni bil pripravljen, zato bi se, kot je dejal, odzval drugače.

Rakovec in Černe sta več let sodelovala v kranjski SD, Černe je bil tudi predsednik lokalnega odbora stranke in vodja svetniške skupine. Spor je izbruhnil junija lani ob imenovanju direktorja Prešernovega gledališča. Rakovec je za direktorico predlagal Nušo Ekar, komisija za mandatna vprašanja, ki jo je vodil Černe, pa je tik pred sejo mestnega sveta predlagala Roka Bozovičarja. Mestni svet je nato potrdil Bozovičarja. Rakovec je Černeta razrešil s položaja podžupana, pri čemer je kot razlog navedel izgubo zaupanja.

Černe je odgovoril, da je pri odločanju ravnal po svoji vesti ter zagovarjal strokovnost in podporo kolektiva, ne pa osebnih interesov. Odstopil je tudi kot predsednik kranjskega odbora SD in vodja svetniške skupine. Županu je očital, da pričakuje brezpogojno podporo in poslušnost, sam pa je vztrajal, da mora mestni svet o pomembnih vprašanjih odločati samostojno.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅