Bo JEK2 doletela podobna usoda kot Mokrice?

Zakaj Vizjak ne pričakuje pocenitve elektrike po letu 2030?

Podnebne spremembe že vplivajo na proizvodnjo električne energije. To je letos občutila tudi Nuklearna elektrarna Krško (NEK), kjer so morali zaradi izjemno visoke temperature reke Save za nekaj tednov omejiti moč elektrarne. Andrej Vizjak, generalni direktor družbe GEN energija, sicer opozarja, da posameznih vremenskih ekstremov ne smemo razumeti kot napoved, da bodo razmere vsako leto slabše. Precej manj optimističen pa je glede prihodnjih cen električne energije.

Na konferenci Energetika 2026, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC), je opozoril na občutno rast terminskih cen električne energije. Po njegovih besedah so cene za dobavo v letu 2027 za približno 60 do 70 odstotkov višje kot pred letom dni. Visoke so tudi cene za leto 2028, Vizjak pa ne verjame napovedim, da bi se elektrika po letu 2030 občutneje pocenila.

»Ne vem, zakaj bi. Ne vem, ni razloga, da bi cene padle,« je dejal in poudaril, da bodo dolgoročne cene odvisne predvsem od stroškov novih proizvodnih virov, med katere spada tudi drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Minister Jernej Vrtovec je poudaril, da Slovenija potrebuje več domače proizvodnje električne energije in da bo vlada vztrajala pri projektu JEK2. FOTO: Dejan Javornik 

»To pomeni, da bo dejansko realno cena prihodnje leto višja.« (Andrej Vizjak)

Slovenija bo potrebovala več domače elektrike

Kako zagotoviti zanesljivo oskrbo po konkurenčnih cenah, je bilo tudi eno osrednjih vprašanj nastopa ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca. Po njegovih besedah mora Slovenija ukrepati na treh področjih: okrepiti energetsko samostojnost in varnost, razvijati uravnoteženo kombinacijo proizvodnih virov ter posodobiti omrežja in zagotoviti gospodarsko vzdržen energetski prehod.

To pomeni predvsem več domače proizvodnje elektrike, raznolike dobavne poti in dobre povezave s sosednjimi državami. Pomembna bodo tudi vlaganja v prenosno in distribucijsko omrežje, hranilnike energije ter boljše prilagajanje proizvodnje in porabe. Minister je ob tem poudaril, da mora država ustvariti pogoje, v katerih stroški energetskega prehoda ne bodo preveč obremenili gospodarstva in gospodinjstev.

Pri prihodnji proizvodnji električne energije je Vrtovec posebej izpostavil jedrsko energijo. »Brez drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem ne bo šlo,« je poudaril in napovedal, da bo vlada pri projektu vztrajala. Razvoj umetne inteligence, podatkovnih centrov, elektrifikacija prometa in industrije bodo namreč potrebe po električni energiji še povečevali. Slovenija bo zato potrebovala proizvodne vire, ki bodo lahko zagotavljali velike količine elektrike ne glede na vreme.

Zakaj je JEK2 po ministrovih besedah nujen?

Pri JEK2 želijo poskrbeti tudi za čim bolj zanesljivo obratovanje elektrarne. Vizjak je pojasnil, da novo elektrarno načrtujejo s samostojnim hladilnim sistemom, ki bi zmanjšal njeno odvisnost od temperature in vodostaja Save ter s tem tveganje omejevanja proizvodnje ob vremenskih ekstremih.

»Brez drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem ne bo šlo.« (Jernej Vrtovec)

Bo JEK2 doletela podobna usoda kot Mokrice?

Toda tudi če je JEK2 po ministrovih besedah nujen za prihodnjo oskrbo, ostaja vprašanje, kako hitro ga bo Sloveniji uspelo zgraditi. Vizjak opozarja, da je predvidena časovnica projekta že danes vprašljiva. Državni prostorski načrt (DPN) za JEK2 naj bi bil po uradni časovnici sprejet v drugi polovici leta 2028, vendar Vizjak ocenjuje, da ta rok ni več realen. Postopek se je začel pozneje, kot je bilo predvideno, dodatne zamude pa lahko povzročijo čezmejna usklajevanja, javna razgrnitev in morebitni sodni postopki. Po njegovi oceni bi bil lahko prostorski načrt sprejet šele okoli leta 2030.

Pri tem se sklicuje na izkušnje s Hidroelektrarno Mokrice, kjer so se postopki kljub že sprejetemu prostorskemu načrtu zaradi nadaljnjih upravnih in sodnih sporov močno zavlekli. Boji se, da bi se podobna zgodba lahko ponovila pri JEK2. Prav na takšne ovire je v svojem nastopu opozoril tudi Vrtovec. Minister se je zavzel za spremembe zakonodaje, ki bi omogočile hitrejše umeščanje strateških energetskih projektov v prostor, in poudaril, da ima vsako odlašanje svojo ceno.

Kljub pomislekom Vizjak ocenjuje, da je začetek obratovanja JEK2 leta 2044 še vedno dosegljiv. Del izgubljenega časa bi bilo po njegovem mnenju mogoče nadomestiti s hitrejšimi odločitvami v nadaljnjih fazah projekta, med drugim z zgodnejšim izborom tehnologije in dobavitelja. Toda veliko bo odvisno od učinkovitosti države in investitorja pri vodenju postopkov.

Andrej Vizjak, generalni direktor družbe GEN energija, opozarja, da bi lahko bile cene električne energije tudi po letu 2030 višje od današnjih napovedi.FOTO: Dejan Javornik 

Bi lahko JEK2 financirali brez denarja iz proračuna?

Ob zahtevni časovnici ostaja odprto tudi vprašanje financiranja enega največjih načrtovanih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Vizjak ocenjuje, da bi lahko pri financiranju JEK2 uporabili denarni tok slovenske energetike ter vključili dolgoročne kupce električne energije in druge zainteresirane partnerje. Država bi lahko pri tem zagotovila poroštva za najeta posojila. »Neposredno denarja iz proračuna pa mislim, da ne bo treba,« je poudaril v ločeni izjavi za Delo.

O širšem vključevanju vlagateljev je na konferenci govoril tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki je predstavil analizo različnih modelov financiranja JEK2 s sodelovanjem države, podjetij, gospodinjstev in sosednjih držav. Ob tem je pozneje posebej pojasnil, da bi bilo sovlaganje gospodinjstev povsem prostovoljno, vlagateljem pa bi se vložena sredstva in predvideni donos povrnili v obliki nižje cene električne energije za del njihove porabe.

In koliko bi stala elektrika iz JEK2? Vizjak ocenjuje, da bi bilo mogoče ob ustrezni finančni konstrukciji doseči proizvodno ceno pod 100 evri za megavatno uro. Ta bo odvisna predvsem od stroškov gradnje in financiranja ter sodelovanja morebitnih partnerjev pri projektu. To sicer še ne pomeni, da bodo gospodinjstva po izgradnji JEK2 samodejno plačevala nižje položnice. Proizvodna cena elektrarne je namreč samo eden od dejavnikov, ki vplivajo na končno ceno električne energije.

Slovenija si z JEK2 želi zagotoviti dolgoročno zanesljivejšo domačo proizvodnjo elektrike in zmanjšati odvisnost od razmer na tujih trgih. Toda kot opozarja Vizjak, bo treba poleg denarja zagotoviti tudi nekaj, česar pri velikih energetskih projektih pogosto primanjkuje – pravočasne odločitve in učinkovito izvedbo.

Ali lahko JEK2 financiramo brez denarja iz državnega proračuna?

Energetika 2026 – kakšno energetsko prihodnost potrebuje Slovenija?

Kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah in hkrati ohraniti moč slovenske industrije? To je bilo osrednje vprašanje konference Energetika 2026, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC).

Konferenca z naslovom Evropa med energetsko suverenostjo in industrijsko konkurenčnostjo je povezala predstavnike energetike, gospodarstva, politike in finančnih institucij. V treh okroglih mizah in strokovnih predstavitvah so razpravljali o prihodnosti evropske industrije, stroških zelenega prehoda, financiranju JEK2 in naložbah, ki bodo v prihodnjih desetletjih oblikovale slovensko energetiko.

Dragica Grilj, direktorica družbe Delo mediji in Andrej Vizjak, generalni direktor družbe GEN energija. FOTO: Dejan Javornik 

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅