Trump odpira novo prometno pot med Evropo in Azijo
Armenija, Azerbajdžan in ZDA so začeli tehnično načrtovanje novega prometnega in energetskega koridorja, ki bo povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo Nahičevan prek armenskega ozemlja. Projekt bi lahko spremenil prometne in geopolitične razmere na Južnem Kavkazu, kjer se za vpliv potegujejo ZDA, Rusija, Turčija in Iran.
Ameriški predsednik Donald Trump želi z novim koridorjem odpreti pomembno prometno povezavo med Evropo in Azijo. Armenija, Azerbajdžan in ZDA so v soboto začeli delo tristranskih tehničnih skupin, ki bodo pripravile načrte za prometno in energetsko infrastrukturo v okviru projekta TRIPP (Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo).
Kot poroča Radio Free Europe, se bosta prvi skupini ukvarjali s prometnimi povezavami in prenosom električne energije. V pogovorih sodelujejo predstavniki zunanjih ministrstev vseh treh držav. Gre za premik od političnih dogovorov k tehničnemu načrtovanju, vendar se gradnja koridorja še ni začela.
V središču projekta je približno 43 kilometrov dolga povezava skozi južno Armenijo, ki bi Azerbajdžan povezala z njegovo eksklavo Nahičevan in naprej s Turčijo. Predvideni so železnica, cesta, energetski vodi in digitalna infrastruktura. Nova povezava bi lahko postala del tako imenovanega srednjega koridorja, ki povezuje Azijo z Evropo mimo Rusije.
ZDA bodo imele večinski delež
Pomemben del dogovora je tudi upravljanje infrastrukture. Po okvirnem sporazumu naj bi ustanovili družbo TRIPP Development Company, v kateri bi imele ZDA 74-odstotni, Armenija pa 26-odstotni delež. Družba bi sprva za 49 let dobila pravice za razvoj in uporabo zemljišč, potrebnih za projekt.
Kot poroča RFE/RL, bi se armenski delež ob morebitnem podaljšanju dogovora za dodatnih 50 let povečal na 49 odstotkov. Armenske oblasti ob tem poudarjajo, da država ohranja suverenost nad svojim ozemljem ter nadzor nad mejami, carinskimi postopki in varnostjo.

Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan med srečanjem o Trumpovi poti za mednarodni mir in blaginjo (TRIPP), načrtovanem prometnem in infrastrukturnem koridorju skozi južno Armenijo, šepeta na uho azerbajdžanskemu zunanjemu ministru Džejhunu Bajramovu. FOTO: Reuters
Projekt vzbuja pomisleke v Iranu, saj bi koridor potekal tik ob njegovi severni meji. Teheran opozarja na morebitne varnostne posledice tuje prisotnosti v regiji. Armenski predstavniki zagotavljajo, da projekt ne predvideva ameriške vojaške prisotnosti ob iranski meji.
Armenija opozarja na odprta vprašanja
Nasprotovanje projektu prihaja tudi iz dela armanske opozicije. Kot poroča RFE/RL, so opozicijski poslanci ob parlamentarni razpravi opozarjali, da bi Azerbajdžan z novo povezavo dobil pomembno prometno prednost, ne da bi Armenija v zameno pridobila dovolj jasna zagotovila. Vlada premiera Nikola Pašinjana očitke zavrača in poudarja, da mora odprtje prometnih poti veljati v obe smeri.
Projekt je del širšega mirovnega procesa med državama. Armenija in Azerbajdžan sta marca 2025 dosegla dogovor o besedilu mirovnega sporazuma, vendar ga še nista dokončno podpisala. Državi ostajata v sporu glede več vprašanj, med drugim spremembe armenske ustave, ki jo kot pogoj za podpis izpostavlja Baku.
Za ZDA projekt pomeni tudi utrjevanje položaja na območju, kjer je imela tradicionalno velik vpliv Rusija. Nova povezava bi lahko zmanjšala odvisnost trgovskih poti med Evropo in Azijo od ruskega ozemlja ter okrepila gospodarske povezave s srednjeazijskimi državami.
Kot ocenjuje Radio Free Europe/Radio Liberty, je TRIPP eden najpomembnejših ameriških projektov za povečanje gospodarskega in političnega vpliva na Južnem Kavkazu.
Za zdaj ostajajo odprta vprašanja financiranja, gradnje in upravljanja infrastrukture. Pripravljalne študije naj bi bile končane konec leta 2026 oziroma v začetku prihodnjega leta. Projekt tako še ni blizu dokončanja, vendar že spreminja politično dinamiko v regiji, kjer se prepletajo interesi Washingtona, Moskve, Teherana in Ankare.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗