Avtonomijo univerz ogrožajo finančne in institucionalne omejitve

Slovenija

Leta 2029 začetek novega sistema šestletnega pogodbenega financiranja

8. november 2026 ob 15.54 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Prvi

Slovenske univerze vstopajo v obdobje pomembnih sprememb, v katerem se vprašanje njihove avtonomije vse bolj prepleta z načinom financiranja, strateškimi cilji države, potrebami gospodarstva ter širšimi političnimi, družbenimi in tehnološkimi pritiski.

Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Avtonomija univerz je sicer zagotovljena z ustavo, vendar njena dejanska uresničitev ni odvisna le od formalnih pravic, temveč tudi od finančnih in institucionalnih pogojev, v katerih univerze delujejo.

Oglas

Družba od univerze pričakuje, da ustvari novo znanje, izobražuje kritične posameznike, se odziva na težave in potrebe družbe, podpira gospodarstvo in je neodvisna od politike.

A prav politična sfera pogosto krati raziskovalno svobodo, predvsem s posrednimi pritiski, je dejala astrofizičarka Maruša Bradač z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
"Velikokrat sem imela težave z vizumi, tudi v Sloveniji, nisem mogla na primer zaposliti raziskovalke takrat, ko bi jo morala, ker ni pravočasno dobila vizuma. Te stvari so zdaj kar problematične," je dejala.

Ima pa država na razpolago tudi druge vzvode, predvsem finančne, s katerimi lahko vpliva na delovanje univerze, je poudaril rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. "V Sloveniji imamo srečo, da leta 2021 sprejeti zakon o raziskovalni dejavnosti in lani sprejeti zakon o visokem šolstvu za zdaj zagotavljata dvigovanje sredstev, tako da tudi s tega stališča v Sloveniji nimamo enakih težav, kot jih imajo v veliko evropskih državah, kjer se proračuni za univerze in znanost zmanjšujejo."

Novi zakon o visokem šolstvu predvideva začetek novega sistema šestletnega pogodbenega financiranja s 1. januarjem 2029. Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar opozarja, da bi lahko predvidena pogajanja o študijskih programih in vpisnih mestih v sklopu teh pogodb pomenila tveganje za avtonomijo univerz.

"Lahko se na primer zgodi, da bo v okviru pogajanj vlada rekla, da nam na primer ni treba imeti zgodovine, da pa moramo začeti razpisovati oziroma razvijati medicino. Na eni strani so sredstva enaka, imamo zaposlene zgodovinarje, po drugi strani nimamo strokovnjakov za področje medicine," je dejala.

Eno od ključnih vprašanj bo, koliko prostora bodo imele univerze za samostojno odločanje tudi takrat, ko bodo njihove razvojne prioritete prišle v konflikt s kratkoročnimi političnimi, gospodarskimi ali drugimi interesi.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅