Kandidati za župana o ukrepih, ki so nujno potrebni v Kranju, in o varnostni situaciji v mestu

Kranj. Foto: BoBo/Jaka Vinšek
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Po podatkih statističnega urada (Surs) je imela mestna občina Kranj sredi leta 2024 približno 57.220 prebivalcev (okoli 28.750 moških in 28.470 žensk), kar jo je uvrščalo na 3. mesto med slovenskimi občinami. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 379 prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila torej tu večja od povprečja na ravni države (105 prebivalcev na km2). Povprečna starost občanov je bila 43,5 leta in tako nižja od slovenskega povprečja (44,3 leta).

Oglas

Med občani, starimi 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom občine), je bilo približno 72 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb (t. i. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (70 odstotkov).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah v tej občini, je bila v bruto in netu znesku približno enaka letnemu povprečju mesečnih plač na ravni države.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 570 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let.
Kranj se sooča z negativnim naravnim prirastom (-0,6 na 1000 prebivalcev). Vendar to izgubo uspešno kompenzira z močnim pozitivnim selitvenim prirastom (4,9 na 1000 prebivalcev), zaradi česar je skupna rast prebivalstva še vedno pozitivna.

Sedem kandidatov in kandidatk za župana oz. županjo

43-letni politolog Janez Černe (Mi smo iz Kranja - lista Janeza Černeta) univerzitetni diplomirani politolog je poslovni direktor ljubljanske SNG Drame. Pred tem je bil sedem let podžupan. Med drugim napoveduje, da bi se prioritetno lotil reorganizacije občinske uprave za učinkovitejšo pripravo in izvedbo projektov, uvedbe preglednosti večjih investicij z javnim projektnim semaforjem ter priprave načrta prioritetnih investicij po krajevnih skupnostih. Med ključne infrastrukturne projekte uvršča izgradnjo tisoč novih parkirnih mest, skupni potniški terminal ob železniški postaji, najmanj tisoč novih stanovanj s pomembnim deležem neprofitnih ter pospešitev prometnih projektov za razbremenitev mesta.

58-letna diplomirana ekonomistka Irena Dolenc (NSi) je dolgoletna kranjska mestna svetnica, sicer zaposlena v Šolskem centru Kranj. Najprej lotila pospešitve državnih infrastrukturnih projektov, in sicer gradnje doma starostnikov, regijske bolnišnice, avtocestnega priključka ter dvotirne železnice. Z mestnim svetom bi določila prioritete občine in oblikovala občinsko upravo kot učinkovit servis za občane. Med realnimi infrastrukturnimi projekti vidi nadaljevanje izgradnje kanalizacije in ureditev kanjona Kokre, v bližnji prihodnosti pa izgradnjo vodovoda za Zabukovje in prenovo mestne tržnice.

64-letni upokojeni inženir logistike Tomaž Krišelj (Stranka generacij), ki še vedno dela tudi kot podjetniški in poslovni svetovalec, bi se najprej lotil stanja večjih projektov, financ in obveznosti občine ter določitve jasnih prioritet. Pri tem bi bil potreben pogovor s krajevnimi skupnostmi o njihovih potrebah. Najprej bi zaključil projekte, na katere ima občina neposredni vpliv. Zavzel bi se, da bi načrtovane investicije na Zlatem polju čim prej stekle. Večjo vlogo bi dal športu, zavzema se tudi za koncertno dvorano.

60-letni Vekoslav Panigaz (Resni.ca) je direktor oz. prokurist več podjetij s področja gostinstva, gradbeništva, nepremičnin in turizma. Najprej bi pregledal občinske finance, večje investicije in nerešene zadeve. Drugi ukrep bi bil srečanje s predstavniki vseh krajevnih skupnosti in določitev prioritet, pri čemer bi imeli prednost voda, kanalizacija, ceste, pločniki in parkirišča. Kot tretji ukrep navaja izboljšanje delovanja občinske uprave. Med infrastrukturnimi projekti izpostavlja prometno infrastrukturo, ureditev avtobusne in železniške postaje, več dobro razporejenih garažnih hiš ter naložbe v športno infrastrukturo in koncertno dvorano.

27-letna diplomirana organizatorka informatičarka Karin Planinšek (SDS) je strokovna sodelavka v poslanski skupini SDS-ja v DZ-ju bi zagotovila, da bodo vsa naselja v občini imela urejen vodovod in ustrezno sanirane ceste. Prenovila bi tudi glavno avtobusno postajo na obstoječi lokaciji. Zagotoviti želi tudi dodatna parkirišča, zlasti pri zdravstvenem domu in v okolici mestnega jedra. Poleg tega namerava čim prej začeti vse postopke za izgradnjo kulturnega centra v mestnem jedru in dodatne športne dvorane.

62-letni ekonomist in kranjski župan Matjaž Rakovec (SD) bi se v svojem tretjem mandatu prioritetno osredotočil na uresničitev ključnih razvojnih projektov v sodelovanju z državo, predvsem regijske bolnišnice in doma za starejše, pa tudi novih prostorov za zdravstveni dom in ureditve centralnega potniškega terminala ob železniški postaji. V kratkem napoveduje ureditev obstoječe avtobusne postaje in gradnjo parkirne hiše Huje. Načrtuje tudi vzpostavitev Hrama Franceta Prešerna s koncertno dvorano. Velik poudarek daje športu, vključno z novo ledno dvorano, širitvijo športne dvorane Planina ter športnima parkoma Zarica in Hrastje.

49-letni magister znanosti državnih in evropskih študij Igor Velov (Lista povezani za razvoj Kranja) je direktor lastnega podjetja in dolgoletni kranjski mestni svetnik, ki se je za župansko funkcijo potegoval že pred štirimi leti. Po izvolitvi bi najprej opravil revizijo poslovanja in projektov ter se odločil, kaj nadaljevati, kaj izboljšati in kaj ustaviti. Med drugim bi aktiviral stanovanjski sklad za dostopna stanovanja in sprejemljive najemnine. Uredil bi tudi prometni in parkirni sistem v korist ljudi in ne, kot je navedel, v korist kaznovanju oziroma polnjenju proračuna. Med infrastrukturnimi prioritetami je izpostavil parkirne garaže v blokovskih naseljih, večnamensko športno dvorano na glavnem stadionu in ureditev avtobusne postaje.

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin v okviru volilne kampanje zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.


Kranj je po številu prebivalcev tretja največja občina v Sloveniji. Ali Kranj zaradi tega potrebuje drugačen odnos države oz. kakšen bi moral biti?

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora.

- Murska Sobota

- Novo mesto

- Ptuj

- Celje

Igor Velov: Odnos države do mestnih občin, posebej regijskih središč, kot je Kranj, mora biti drugačen. Potrebujemo več posluha in državnih sredstev za projekte regionalnega pomena: bolnišnico, gledališče, koncertno dvorano, večnamenske športne objekte, muzej in regijski potniški center.

Vekoslav Panigaz: Kranj je tretja največja mestna občina v Sloveniji, zato si tudi zasluži dostojen odnos države, ki ustreza njegovi velikosti, gospodarskemu pomenu in potrebam prebivalcev. Kranjčani ne želimo privilegijev, ampak pošteno obravnavo, učinkovito državno upravo in pravočasno ter smiselno izvajanje državnih in občinskih projektov, ki so v naši občini prepotrebni, realizacija pa zamuja že več mandatov. Tu lahko izpostavim prometno infrastrukturo in krožišča, prav tako pa tudi ustrezno ureditev avtobusne ter železniške postaje, več strateško dobro razporejenih garažnih hiš posebej v strnjenih naseljih in v povezavi s centrom mesta, investicije v športno infrastrukturo, koncertno dvorano itd.. Posebno obravnavo pa zahteva tudi vprašanje učinkovitejšega delovanja Upravne enote Kranj. Kljub temu, da vemo, da le-ta ne sodi v pristojnost občine, ki je skladno s sistemom lokalne samouprave popolnoma ločena, pa mora župan tretje največje občine v Sloveniji imeti konstantno komunikacijo s pristojnimi ministrstvi s ciljem odprave anomalij in neučinkovitosti (pred časom smo bili soočeni celo z vestjo o korupciji v samem vrhu UE Kranj), ki zavirajo razvoj mesta in kvaliteto življenja občanov. Država mora biti partner občini, ne ovira njenemu razvoju. Od države pričakujem konkretne dogovore, jasno določene odgovornosti in roke izvedbe. Kranj mora kot središče Gorenjske dobiti ustrezno pozornost.

Matjaž Rakovec: Da, Kranj je regijsko središče in zato potrebuje dodatno pozornost oziroma obravnavo države oziroma njenih institucij. Tudi in predvsem na področju sofinanciranja. V Kranju delujejo številne ustanove regijskega pomena (gledališče, poklicni gasilci, srednje šole, fakulteta, knjižnica), na območju občine pa je tudi Brdo, najpomembnejše protokolarno središče države. Številni naši razvojni projekti so neposredno povezani z državo: regijska bolnišnica, dom za starejše, ledna in koncertna dvorana, dvotirna železnica s potniškim terminalom ter severni avtocestni priključek. Mestna občina Kranj z državnimi organi torej sodeluje na številnih področjih. Država je že odobrila avtocestni priključek Kranj-sever, dom za starejše bomo gradili skupaj, velik del od 170 milijonov evrov investicij v Kranj v zadnjih osmih letih pa je prišel iz evropskih in državnih virov. Želimo, da Kranj postane enakovreden partner pri razvoju celotne regije, zato se zavzemamo tudi za ustanovitev pokrajine Gorenjske z jasnimi razvojnimi pristojnostmi.

Janez Černe: Da. Kranj je tretje največje mesto v Sloveniji in naravno središče Gorenjske, vendar tega položaja država ne odraža niti v številu institucij niti v obsegu razvojnih investicij. Kranj potrebuje bolj partnerski odnos države, ki bo upošteval njegovo regionalno vlogo na področju zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in prometa. Zavzemal se bom za čimprejšnjo izgradnjo Gorenjske regionalne bolnišnice, ustanovitev Gorenjske univerze ter umestitev dodatnih državnih institucij in podjetij v Kranj. Kot župan bom bistveno aktivneje zastopal interese mesta v Ljubljani in gradil povezave s poslanci, ministrstvi ter sosednjimi občinami. Kranj mora biti obravnavan kot gorenjska prestolnica, ne kot predmestje Ljubljane.

Tomaž Krišelj: Pri tem se je nekaj pomembnih stvari že premaknilo. Vlada je marca 2025 za lokacijo nove gorenjske regijske bolnišnice določila Kranj. Marca letos so sprejeli tudi državni prostorski načrt za novi avtocestni priključek Kranj sever. Državni časovni načrt za ta priključek predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja leta 2029 in začetek gradnje leta 2030 oziroma 2031. Naloga prihodnjega župana bo poskrbeti, da takšni projekti ne zastanejo, kot je sicer praksa v Kranju. Sprejeti načrti še ne zagotavljajo izvedbe brez zastojev. Prednostne naloge države in proračunski načrti se lahko iz mandata v mandat spremenijo, zato mora biti Kranj pri spremljanju teh projektov ves čas dejaven. V odnosu z državo zame ni najpomembnejše, kdo je trenutno v kateri stranki. Župan mora znati sodelovati z vsako vlado. Na ministrstvo mora priti s pripravljenim projektom, dokumentacijo in jasnim vprašanjem: kaj je naslednji korak in kdo ga mora narediti? Pri večjih projektih mora Kranj nastopati tudi skupaj s sosednjimi občinami in celotno Gorenjsko. Regijsko bolnišnico bodo na primer uporabljali prebivalci celotne regije, ne samo Kranjčani.

Karin Planinšek: Kranj trenutno predvsem potrebuje drugačen način vodenja. Do sedaj smo slišali že veliko obljub o sodobni zasnovi Kranja, o vzpostavitvi regijskega središča Gorenjske, vendar zaradi nerealizacije ključnih projektov občani in občanke na večje kulturne prireditve hodijo v Ljubljano ali celo v druge okoliške manjše občine. Zdi se, da smo razvojno popolnoma zaspali, saj je bila do sedaj prav občinska raven tista, ki ni znala večjega projekta pripeljati od začetka do konca. Ta ponavljajoči vzorec vidimo pri prenovi glavne avtobusne postaje, izgradnji koncertne dvorane, večnamenske športne dvorane, hokejske dvorane, zdaj na mestu stoji tudi project Severna vrata, ki bi Zdravstvenemu domu Kranj zagotovil dodatne prostore. Zato na čelu občine potrebujemo odločnega človeka z jasno vizijo, ki bo Kranj zares spremenil v središče Gorenjske regije.

Irena Dolenc: Zakon o glavnem mestu priviligira Ljubljano, mestne občine smo zanemarjene. Država mestnim občinam nalaga številne zakonske obveznosti - povprečnina je nizka - in po financiranju zakonskih obveznostih nam ostane premalo denarja za resne infrastrukturne projekte. Pri investicijah širšega pomena uporabniki niso le občani Kranja, ampak tudi občani sosednjih občin. Žal pri izgradnji športnih, kulturnih, vzgojno izobraževalnih in drugih objektov v Kranju trpi le kranjski občinski proračun, korist pa uživajo tudi sosednje občine.
Za začetek bi lahko uvedli spremembo pri financiranju otroškega varstva. Več kot 10 % kranjskega proračuna gre za redno financiranje otroškega varstva. Temu je potrebno dodati še sredstva za vzdrževanje in gradnjo vrtcev. Predlagam, da se financiranje pri otroškem varstvu ureja na enak način kot pri financiranju osnovnih šol.

Kateri bi bili vaši prvi trije ukrepi, ki bi jih želeli izvesti oz. so nujni, če bi bili izvoljeni za župana oz. županjo?

Igor Velov: Moji prvi ukrepi bodo aktivacija Stanovanjskega sklada za dostopna stanovanja in sprejemljive najemnine, ureditev parkirnega sistema v korist ljudi in ne kaznovanju ter gradnja garaž v blokovskih naseljih in ureditev avtobusne postaje z boljšim javnim prevozom, predvsem za primestne krajevne skupnosti.

Vekoslav Panigaz: Moj prvi ukrep bo pregled občinskih financ, vseh večjih investicij in nerešenih zadev. Pri vsakem projektu morajo biti jasni cena, odgovorna oseba in rok izvedbe. Denarja bo vedno premalo, zato moramo z njim ravnati bistveno bolj gospodarno. Drugi ukrep bo srečanje s predstavniki vseh 26 krajevnih skupnosti in določitev prioritet. Pitna voda, kanalizacija, ceste, pločniki in parkirišča morajo imeti prednost pred manj nujnimi projekti. Tretji ukrep bo izboljšanje delovanja občinske uprave. Občina mora postati servis občanov, z jasnimi roki, manj birokracije in več odgovornosti. Občani potrebujejo rešitve, ne izgovorov.

Matjaž Rakovec: Prednostne naloge bodo čim hitrejša uresničitev ključnih razvojnih projektov v sodelovanju z državo, predvsem regijske bolnišnice, doma za starejše, ob tem pa tudi novih prostorov Zdravstvenega doma Severna vrata. Nato ureditev centralnega potniškega terminala ob železniški postaji z novo avtobusno postajo. Ker postopki, ki jih mora pripraviti država, trajajo dolgo časa, bomo na območju trenutne avtobusne postaje ob Bleiweisovem parku že zelo kmalu uredili lepo postajo, ki bo po odprtju novega potniškega terminala še naprej ostala urejeno postajališče. V kratkem bomo začeli tudi z gradnjo parkirne hiše Huje, s katero bomo izboljšali parkirne možnosti in razbremenili mestno središče. Vzpostavili bomo Hram Franceta Prešerna s koncertno dvorano. Vsi naši ukrepi so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja in nadaljnji razvoj.

Janez Černe: Najprej bi reorganiziral občinsko upravo, da bo učinkovitejša, bolj projektno naravnana in usmerjena v rezultate. Drugi ukrep bi bila uvedba popolne preglednosti največjih občinskih projektov z javnim projektnim semaforjem, prek katerega bi občani spremljali stroške, roke in napredek investicij. Tretji ukrep pa bi bil takojšen zagon ključnih projektov iz programa: izgradnja 1.000 novih parkirnih mest, cenejši vrtec za starše otrok, brezplačen mestni avtobus, skupni potniški terminal ob železniški postaji, gradnja najmanj 1.000 novih stanovanj, od tega pomembnega deleža neprofitnih stanovanj, ter pospešitev državnih in občinskih prometnih projektov za razbremenitev mesta. Velik poudarek dajem tudi gradnji kolesarskih povezav in komunalni infrastrukturi tam, kjer občani še vedno čakajo na osnovni standard urejenosti.

Tomaž Krišelj: Najprej bom želel zelo jasno vedeti, v kakšnem stanju je občina in katere težave je najnujneje rešiti. Zato bom pregledal večje projekte, finance in obveznosti občine ter se pogovoril z zaposlenimi, mestnim svetom in predstavniki krajevnih skupnosti. Drugi korak bo določiti nekaj prednostnih nalog, ki jih lahko ljudem pošteno predstavimo in jih tudi dokončamo. Tretji pa bo iti med ljudi. V vseh 25 krajevnih skupnostih želim slišati, kaj prebivalcem najbolj otežuje vsakdanje življenje – nekje je to cesta, drugje voda, kanalizacija, promet, vrtec ali kaj drugega. Potem je treba določiti pošten vrstni red reševanja težav.

Karin Planinšek: Najprej bi izvedla temeljito analizo porabe proračunskih sredstev, s katero bi ugotovila morebitno nesmotrno porabo javnega denarja. V tem mandatu smo bili priča izvedbi manjših, vprašljivih projektov, namesto da bi se energija in finančna sredstva namenili pripravi ter izvedbi projektov, ki jih mesto že dolgo potrebuje. Ena mojih prvih prioritet bi bila zagotovitev osnovne infrastrukture v vseh krajevnih skupnostih, vključno z vodovodom, kanalizacijo in urejenimi cestami. Med pomembnejše prioritete uvrščam tudi izgradnjo nove avtobusne postaje na obstoječi lokaciji, saj mesto potrebuje sodobno, funkcionalno in ustrezno urejeno avtobusno postajo, ki bo bolje služila potrebam občank in občanov.

Irena Dolenc: Izboljšati je potrebno delovanje treh timov; vodje svetniških skupin (skupno oblikovanje politike Kranja); predsedniki krajevnih skupnosti (posledica bo bolj enakomerno razvijanje vseh krajevnih skupnosti, tudi podeželskih); zaposleni v občinski upravi (zavedanje, da smo javni servis prebivalstva). Določiti je potrebno prioritete na treh področjih in sicer investicije in razvoj Kranja (cestni in mirujoči promet, stavbe družbenega pomena, kmetijstvo in uporaba lokalno pridelane hrane, pogoji za podjetništvo); bivanje in življenje v Kranju (varno in vsem generacijam prijazno mesto); socialni razvoj Kranja (šport, kultura, izobraževalni študijski programi, zdravstvo). Tretji ukrep je razvijanje mesta Kranj kot regijskega središča Gorenjske z oznakami: mesto športa, mesto kulture, univerzitetno mesto, mesto podjetništva.

Varnostna situacija na območju Planine je v zadnjem času deležna velike medijske pozornosti. Kaj je po vašem mnenju vzrok in kako ga rešiti? Ali bi morala policija na podlagi t. i. Šutarjevega zakona Planino razglasiti za varnostno tvegano območje, kot je razglasila del centra Ljubljane in nekatera romska naselja na Dolenjskem?

Igor Velov: Na Planini je kratkoročno potreben okrepljen nadzor in večja prisotnost policije, dolgoročno pa sodelovanje občine, policije, staršev, šol, CSD in krajevnih skupnosti. Menim, da lahko občina in policija trenutno obvladata razmere, zato aktiviranje Šutarjevega zakona za zdaj ni potrebno.

Vekoslav Panigaz: Dogajanje na Planini je nesprejemljivo. Vandalizem, uporaba pirotehnike, divjanje in ogrožanje prebivalcev zahtevajo odločno ukrepanje. Vzroke vidim tudi v pomanjkanju učinkovitega nadzora in pravočasnega ukrepanja. Zahteval bom okrepljeno prisotnost policije in redarstva, predvsem v večernih urah, tehnično varovanje in nadzorna sredstva, boljšo razsvetljavo ter druge smiselne varnostne ukrepe. Podpiram tudi razglasitev Planine za varnostno tvegano območje, če policijska ocena potrdi zakonske pogoje. O tem mora strokovno odločiti policija na podlagi dejanskega stanja. Prebivalci imajo pravico do varnega in mirnega življenja. Varnost mora biti zagotovljena z dejanji, ne samo z obljubami.

Matjaž Rakovec: Varnost občank in občanov je na prvem mestu. Zato smo se dogajanja na Planini – vandalizma, pirotehnike in nevarne vožnje s skiroji ter skuterji, večinoma s strani mladoletnikov – lotili zelo resno. To sem ljudem obljubil in bomo tudi izpeljali. Združili smo moči s policijo, redarji in krajevno skupnostjo ter zagotovili varnostnika, tako da je nadzor na kritičnih mestih močno okrepljen. Rezultati ukrepov se že poznajo, saj v zadnjem času ni prišlo do incidentov. Takoj po novoletnih dogodkih smo tudi že postavili betonske ovire, dodatno osvetlili igrišča in uvedli več nadzora na terenu, zdaj pripravljamo tudi nove hitrostne ovire in videonadzor. Zavzemamo se tudi za strožjo zakonodajo glede e-skirojev. O razglasitvi varnostno tveganega območja mora na podlagi strokovne ocene odločiti policija. Sam se bom zavzemal, da najbolj izpostavljena območja razglasimo za peš cone in s tem damo več možnosti policiji in redarstvu za ukrepanje zoper divjanje s skiroji in skuterji. Obenem nameravamo okrepiti sodelovanje s šolami in starši.

Janez Černe: Vzrokov je več: premalo prisotnosti institucij na terenu, ponavljajoče se kršitve manjšega števila posameznikov, pomanjkljivo preventivno delo in občutek, da težave predolgo niso bile obravnavane dovolj odločno. Rešitev zato ni zgolj v represiji, ampak v kombinaciji ciljanega policijskega dela, boljšega sodelovanja redarstva, šol, centra za socialno delo in mladinskih organizacij, izboljšanju javnega prostora ter individualnem delu z mladimi, ki povzročajo težave. Glede razglasitve varnostno tveganega območja menim, da mora odločitev temeljiti na strokovni oceni policije. Če so zakonski pogoji izpolnjeni in bi ukrep prispeval k večji varnosti prebivalcev, ga ne bi zavračal, vendar sam po sebi ne bo odpravil vzrokov težav. Potrebujemo trajne rešitve, ne zgolj izrednih ukrepov.

Tomaž Krišelj: Prebivalci stanovanjske soseske ne smejo postati talci nedelujočega sistema. Dejstvo je, da mestna uprava Kranja in župan od januarja do oktobra tej problematiki nista posvečala dovolj pozornosti. Opozorilni znaki pa so prihajali že veliko prej. Prepričan sem, da si prebivalci stanovanjske soseske Planina ne želijo, da bi območje razglasili za varnostno tvegano. Vedeti moramo, da cene nepremičnin na takem območju padejo, razglasitev pa pri ljudeh vzbuja strah. Poleg tega so problematična samo nekatera območja v soseski, ne celotna soseska. Naj povem, da gre za skupino mladostnikov in ne za organizirano kriminalno združbo. Če bi Mestna občina Kranj ukrepala že ob prvih primerih razgrajanja in povzročanja škode, bi bile razmere mirne, tako pa so ji ušle izpod nadzora. Mestno redarstvo mora okrepiti svojo prisotnost na območju, policija mora delovati tudi v civilu, občina pa mora poskrbeti za dejavnosti teh mladostnikov ter po potrebi vključiti še center za socialno delo, saj vse kaže, da težave izvirajo iz vzgoje.

Karin Planinšek: V vandalizem na Planini so bili do sedaj večinoma vpleteni mladoletniki, kar lahko pripišemo neustrezni vzgoji doma. Zato mora pri reševanju te problematike občina aktivno sodelovati s policijo in Centrom za socialno delo, da se ustrezno naslavljajo tudi vzroki za odklonsko vedenje. Menim, da bi bila razglasitev Planine za varnostno tvegano območje še preuranjena, vendar morajo biti policisti skupaj z redarji nenehno prisotni na tem območju do umiritve razmer.

Irena Dolenc: Dodatna stigmatizacija ni rešitev. Na Planini imamo več narodnosti, več ver, socialne razlike, različne vzorce družinske vzgoje. Vandalizem je navzoč že dalj časa, prebivalci so prizadeti zaradi uničevanja javne in zasebne lastnine, uporabe pirotehnike, prehitre vožnje skuterjev in električnih skirojev, splošnega motenja miru in zmanjšanja občutka varnosti. Zaradi neukrepanja policije in redarstva so posamezniki "dobili krila" in stopnjevali neprimerno vedenje. Potrebno je okrepiti obhode, bolje osvetliti določena igrišča, namestiti kamere, predvsem pa odpraviti predsodek, da lahko samo policija poskrbi za red. Le prebivalci lahko "s prstom pokažejo" na tiste, ki jih je potrebno kaznovati – to ni »špecanje«, ampak znak zrele družbe. Odrasli prekrškarji naj bodo kaznovani v skladu z zakonodajo, mladoletni in njihovi starši pa naj bodo napoteni na CSD. Po umiritvi je potrebno izboljšati infrastrukturo za višjo kvaliteto življenja na Planini.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅