Uglajenost je najcenejša odlika z najvišjim donosom v življenju
Prav bi bilo, da bi se politiki in druge javne osebnosti zavedali, da jih ljudje ne spremljamo le zaradi tega, kar govorijo.

Galerija
Pomembno je, da znamo spoštovati drugačno mnenje, se nanj odzvati z argumenti in ostati dostojanstveni tudi takrat, ko se ne strinjamo. FOTO: Jure Eržen
Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.
Uglajenost je ena najcenejših in hkrati najbolj dobičkonosnih odlik na svetu. Ne stane nas nič, razen nekaj trenutkov, ki jih namenimo prijazni besedi, nasmehu, zahvali ali spoštljivemu odzivu.
Še posebej pomembna je uglajenost ljudi, ki nastopajo v javnosti. Menim, da bi bilo prav, da bi se politiki in druge javne osebnosti zavedali, da jih ljudje ne spremljamo le zaradi tega, kar govorijo, temveč tudi zaradi načina, kako to počnejo. S svojim vedenjem namreč ne izražajo le sebe, ampak postavljajo zgled tudi drugim.
Ni pomembno, ali gledamo levo ali desno, ali se z nekom strinjamo ali ne. Pomembno je, da znamo spoštovati drugačno mnenje, se nanj odzvati z argumenti in ostati dostojanstveni tudi takrat, ko se ne strinjamo.
Moč človeka se ne kaže v tem, kako glasno utiša nasprotnika, temveč v tem, kako spoštljivo zna prisluhniti drugačnemu mnenju.
Tudi meni kdaj spodleti. Tudi sama se kdaj odzovem drugače, kot bi si želela. A pomembno se mi zdi, da znam svoje ravnanje prepoznati, prevzeti odgovornost zanj, sprejeti posledice in se opravičiti, kadar je to potrebno. Saj biti uglajen ne pomeni biti popoln. Pomeni znati priznati, da smo se zmotili, in si prizadevati, da bomo naslednjič ravnali bolje.
Sama ne morem spremeniti ljudi in njihovega vedenja. Lahko pa začnem pri sebi. Kot učiteljica lahko s svojim zgledom in vsakodnevnim delom otroke učim spoštljive komunikacije, vljudnosti in uglajenosti. Verjamem, da semena, ki jih sejemo danes, nekoč obrodijo sadove. Morda ne takoj in morda ne tam, kjer pričakujemo, a prav zato je pomembno, da vztrajamo.
Naša družba bi bila precej lepša, če bi se vsi, še posebej tisti na očeh javnosti, zavedali, da ni dovolj imeti prav. Pomembno je tudi, kako se do drugih vedemo, ko mislimo, da imamo prav.
Navsezadnje ne gre za to, kdo je glasnejši, kdo zmaga v razpravi ali kdo dokaže svoj prav. Gre za to, kakšni ljudje smo, ko se srečamo z drugačnostjo, nestrinjanjem in preizkušnjami.
Ker je na koncu pomembno predvsem eno: da kljub vsem razlikam, prepričanjem in nestrinjanjem ostajamo ljudje. Ljudje z občutkom, spoštovanjem in srcem.
***
Katja Pristušek, Velenje
Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗