Kako zveni književnost: Poezija Xi Chuana, dela Georgea Orwella in novi roman Gorana Vojnovića
Knjige
Program literarnih oddaj na Prvem in Arsu
8. november 2026 ob 14.46 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Ars
Literarni program Radia Slovenija tokrat ponuja v poslušanje pesmi Xi Chuana, enega od osmih osrednjih gostov Festivala poezije, ki je potekal v tem tednu, Burmanske dneve Georgea Orwella in nova romana dveh kresnikovih nagrajencev.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Omenjeni knjižni novosti sta Šum češnje Gorana Vojnovića in Dan spomina Boruta Kraševca. Izpostaviti je treba tudi dve avtorici, Jan Morris z enim njenih zadnjih objavljenih del Ciao, Carpaccio! in Amino Cain ter njen v slovenščino še neprevedeni prvenec Netaktnost.
Oglas
Xi Chuan (Ši Čuan; 1963) je bil eden izmed osmih osrednjih gostov letošnjega Festivala poezije (5. novembra). Je eden najpomembnejših, mednarodno priznanih sodobnih kitajskih pesnikov z zelo plodovitim pesniškim opusom. Napisal je trideset pesniških zbirk in prejel najuglednejše kitajske in mednarodne nagrade za književnost. Bil je profesor na oddelku za humanistiko Osrednje akademije lepih umetnosti v Pekingu, trenutno pa deluje kot zaslužni profesor Mednarodnega pisateljskega centra na Pekinški pedagoški univerzi. Ob festivalu je izšla tudi antološka zbirka avtorjevih pesmi z naslovom Zapisi o komarjih, za katero je pesmi izbral avtor sam. Xi Chuan v svoji poeziji prepleta tradicijo in sodobnost, hkrati pa se posveča vprašanjem identitete, spomina, vsakdanjika in eksistencialnih razmislekov. Tri pesmi iz omenjene knjige: Ta hip, Čim manj klišejsko govoriti o letenju in Problem žalovanja so prevedli Ana Rupnik, Aljaž Novak in Pia Malalan, v Literarnem nokturnu jih interpretira Matej Puc.
Ko sedem, da bi napisal knjigo, si ne rečem: "Ustvaril bom umetnino". Napišem jo, ker obstaja neka laž, ki jo hočem razkrinkati, neko dejstvo, na katero hočem opozoriti.
George Orwell, angleški romanopisec, esejist in novinar, sodi med najpomembnejše prozne pisce 20. stoletja. Obsežni opus tega pisatelja, ki je bil rojen leta 1903 v Zahodni Bengaliji kot Eric Arthur Blair in je umrl leta 1950 v Londonu, smo v slovenščini še nedavno poznali predvsem po njegovih najznamenitejših knjigah Živalska farma in 1984. Bivanje v Burmi (tam je med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji), predvsem izkušnje osamljenosti in vse večje izoliranosti ter razočaranja nad despotizmom in dozdevno nezlomljivo tiranijo britanskega radža, ki je bil v Burmi sicer že v zatonu, saj je ta leta 1937 dobila delno samoupravo, je uporabil pri pisanju romana Burmanski dnevi, ki je leta 1934 najprej izšel v Združenih državah Amerike. Orwell je v njem tematiziral hinavščino britanskih kolonialnih uradnikov in trgovcev v Burmi, prav nič pa ni bil prizanesljiv tudi do izprijenih lokalnih samodržcev, ki so se ritolizniško udinjali kolonialnim gospodarjem. Oddajo Literarni večer je pripravila Tina Mahkota, ki je roman poslovenila, odlomke pa interpretirata Zvone Hribar in Vojko Zidar.
Čeprav me Carpaccieva virtualna družba silno razveseljuje, o njem vendarle vem zelo malo – in nisem edina. Trume učenjakov so pisale o njegovem delu in vplivu, njegovo življenje pa ostaja nerazberljivo.
Valižanska zgodovinarka in pisateljica Jan Morris (1926-2020) se je rodila kot moški, James Morris, ki je bil med drugo svetovno vojak, sodeloval je tudi pri osvobajanju Trsta; leta 1953 je kot novinar Timesa poročal o uspešnem prvem vzponu na Mount Everest in o tem napisal tudi knjigo: Kronanje Everest. Sredi šestdesetih let se je odločil za spremembo spola in postal Jan Morris, ki je pozneje to pomembno življenjsko odločitev opisala v knjigi. Jan Morris je napisala desetine knjig o različnih mestih in pokrajinah, ki jih nekateri štejejo za potopisne, sama pa se je tej oznaki vedno upirala, češ da gre samo za njeno dojemanje krajev, pokrajin in ljudi. Njeno osrednje delo je verjetno zgodovinska trilogija Pax Britannica, napisala pa je tudi nepozabni knjigi Benetke in Trst ali kaj pomeni nikjer, ki sta prevedeni v slovenščino. ena njenih zadnjih objavljenih del je drobna, a bogato ilustrirana knjiga Ciao, Carpaccio! (2014); v njej je Jan Morris pisala o svoji očaranosti z beneškim slikarjem Vittoriem Carpacciem, ki je živel v 15. in 16. stoletju in je povezan tudi z našimi kraji; leta 1525 ali 1526 je umrl v Kopru. Nekaj poglavij iz dela, ki ga je prevedla Staša Grahek, v oddaji Izbrana proza interpretira Diana Kolenc.
Če bi se vrnila v očetovo stanovanje, ali vsaj pred njegovo hišo, bi morda lahko razumela, zakaj se z Dunaja ni vrnil domov, tako kot sva upali z mamo.
Goran Vojnović, kresnikov nagrajenec leta 2013 za roman Jugoslavija, moja dežela, v središče svojega novega romana Šum češnje postavi Oljo, prevajalko, ki je razpeta med tremi mesti (Ljubljano, Dunajem in Berlinom) in med moškimi v svojem življenju. Pisatelj se v romanu sprašuje o pomenu družinskih vezi, o partnerskih odnosih, različnih vrstah ljubezni, o pripadnosti. Odlomek iz romana v Literarnem nokturnu interpretira Gaja Filač.
Zdaj bi pianistko vprašal ... ali je tema, ki jo imam za svojo ... tudi njena. Se pravi: je to najina tema ali pa je vse samo Fantazija v f-molu?
Nov roman je napisal še en kresnikov nagrajenec Borut Kraševec, sicer prevajalec iz ruščine. Naslovil ga je Dan spomina in ga postavil v pozna trideseta leta dvajsetega stoletja, v čas, ko je v Evropi vse bolj vrelo, druščina, ki jo prikazuje v podeželski graščini, pa poskuša s svojimi aferami in afericami živeti po starem. Odlomek iz romana bo v Literarnem nokturnu interpretiral Aleš Valič.
Imela sem moža in ga zapustila; sprašujem se, kako je. Zdaj imam pisanje, imam pa tudi preveč same sebe. Zalezujem svojo lastno dušo.
Ameriška pisateljica Amina Cain v svojem prvem romanu Netaktnost iz leta 2020 raziskuje, kaj ženski omogoča, da postane pisateljica. Materialna preskrbljenost in prosti čas še ne zagotavljata ustvarjalne svobode: izboriti si mora tudi neodvisnost od predstav drugih o tem, kakšno življenje ji pripada. Zgodba o muzejski čistilki, ki želi pisati o slikah, povezuje umetniško ustvarjanje z vprašanji dela in razrednih razlik. Kdo lahko svoj čas posveti umetnosti in kdo medtem opravlja njegovo delo? Časovno in krajevno nedoločeno dogajanje daje romanu poteze pravljice, ki pa ustaljeno predstavo o poroki z bogatašem kot srečnem razpletu postavi pod vprašaj. Odlomek bo v Literarnem nokturnu interpretirala dramska igralka Diana Kolenc.
Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom
8. november
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Pierre Daninos: Francija za volanom
Literarni portret – 22:05 (Ars)
Dacia Maraini
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Borut Kraševec: Dan spomina
9. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Nataša Velikonja: Ključi
10. november
Literarni večer – 21:00 (Ars)
Janez Kajzer
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Amina Cain: Netaktnost
11. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Dragotin Kette: Pijanec
12. november
Literarni večer – 21:05 (Prvi)
Kitajska poezija slovesa
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Klemen Lah: Balada
13. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Pelham G. Wodehouse: Skrivni Reginaldovi užitki
14. november
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Joanna Elmy: Narejeni iz krivde
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Paul Valéry: Zvezek B 1910
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗