Splichal: Avtoritarna javnost se kaže v oblastni manipulaciji in demonstraciji oblasti ter moči
Znanost in tehnologija
Podelitev najvišjih priznanj za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in inovacij
8. november 2026 ob 14.13 • Zadnji poseg: 8. november 2026 ob 22.50 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA, Televizija Slovenija
V Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili nagrade za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Podeljene so bile Zoisove in Puhove nagrade, Zoisova priznanja ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Zoisove in Puhove nagrade, Zoisova priznanja in priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti RS so najvišja in najuglednejša priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.
Oglas
Rončević: Znanost je eden temeljev prihodnosti Slovenije
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ki je med drugim dejal: "Prihodnosti Slovenije ne določajo samo naravni viri in geografska lega, določamo jo mi, ljudje. Znanje, ustvarjalnost, sposobnost povezovanja, raziskovanja in prenosa znanja v prakso. Znanost je eden temeljev prihodnosti Slovenije. Ne prispeva le k akademskemu napredku, temveč ustvarja inovacije, krepi gospodarstvo, izboljšuje kakovost življenja in ponuja odgovore na najzahtevnejša vprašanja današnjega časa. In teh ni malo." Dejal je tudi, da so raziskave in inovacije ključ do konkurenčnosti, blaginje in trajnostnega razvoja. "Tega se v Sloveniji dobro zavedamo. Zavedamo se, da vrhunski dosežki ne nastanejo čez noč. Nastanejo v okolju, ki spodbuja ustvarjalnost, podpira sodelovanje in zagotavlja stabilne pogoje za delo. Znanost je tudi prostor svobode, kritičnega mišljenja in soočenja različnih pogledov."
Ob čestitkah letošnjim nagrajencem je poudaril, da njihov prispevek presega raziskovalne dosežke, objave in citate, saj s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije, krepijo njen mednarodni ugled in navdihujejo mlade generacije. "Ste zgled, da lahko tudi majhna država z velikimi idejami dosega vrhunske rezultate v mednarodnem merilu," je dejal.
Na slavnostni podelitvi so podelili 15 nagrad oziroma priznanj. Nagrade oziroma priznanja je podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti Maja Ravnikar.
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa je prejel strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina.
Splichal opozoril na pojav avtoritarne javnosti
Splichal se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za nagrade in dejal: "Znanost ne temelji na egoističnem tekmovanju, znanost temelji na kolegialnem sodelovanju in temelji na kritičnem, samokritičnem izmenjevanju mnenj. Razsvetljenci, sodobniki Žige Zoisa, so to imeli v mislih, ko so pravzaprav prvi začeli razumevati, kaj javnost je oziroma kaj naj bi bila."
Nadaljeval je: "Zgodnja ideja javnosti je bila seveda demokratična javnost, ampak demokratična javnost se izkazuje, da ni edina oblika javnosti. Skozi zgodovino so se razvile različne oblike avtoritarne javnosti, ki jo v sodobnosti zlahka prepoznamo. Najočitneje se kaže v oblastni manipulaciji in demonstraciji oblasti in moči, kaže se v nadzorovanju zasebnosti – ne samo zasebnosti, kaže se v nadzorovanju, vsaj v prizadevanjih nadzorovanja medijev, in kaže se v nadzorovanju gibanj, ki se jih poskuša transformirati v množico nasproti javnosti. Te poteze avtoritarne javnosti imajo neko skupno podlago, ki ravno tako sega v razsvetljenstvo – skupno jim je, da zavračajo staro Kantovo idejo univerzalnega pravila oziroma univerzalne zanesljivosti mnenja, ki zahteva od nas vedno, da mnenje oblikujemo v soočenju z drugimi mnenji. Brez tega ni mogoče priti do zanesljivega mnenja in to je osnovni problem avtoritarnosti in posebej avtoritarne javnosti, ki zaradi tega izgublja v družbi legitimnost. To je pravzaprav dobra novica za demokracijo."
Priznanje ambasadorka znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranja priložnosti novim generacijam prejela astrofizičarka Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.
Vrhunski dosežki na različnih področjih
Poleg že omenjenih so podelili še štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke.
Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so prejeli štirje raziskovalci. Ingrid Milošev z Instituta Jožef Stefan in Ortopedske bolnišnice Valdoltra je bila nagrajena za raziskave mehanizmov korozije ter razvoj zaščitnih materialov, ki podaljšujejo življenjsko dobo kovinskih izdelkov, medicinskih vsadkov in industrijske opreme. Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje zgodovino meja, je nagrado prejel za preučevanje političnih sprememb in kolektivnega spomina v sodobni Evropi, zlasti na območju severnega Jadrana. Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan je nagrado prejel za razvoj metod razložljive umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogočajo zanesljivejše napovedi ter boljše razumevanje kompleksnih znanstvenih podatkov, Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani pa za raziskave bioaktivnih spojin rastlinskega izvora in njihovih možnosti uporabe pri razvoju funkcionalnih ter trajnostnih živil.
Zoisova priznanja za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke je prejelo več raziskovalcev oziroma raziskovalnih skupin. Denis Golež z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani raziskuje kvantne materiale zunaj ravnovesja. Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper razvijajo otrokosrediščni pristop k integraciji otrok priseljencev. Hana Uršič Nemevšek z Instituta Jožef Stefan raziskuje keramične plasti, namenjene shranjevanju in pretvorbi energije, Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete v Ljubljani pa je priznanje prejela za raziskave proteinov iz ostrigarjev ter možnosti njihove uporabe v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin. Med prejemniki priznanj sta bila še Ademir Hujdurović s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem, in sicer za dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov, ter Irena Mlinarič-Raščan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani za raziskave farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.
Puhovo nagrado pa je prejela Aleksandra Lobnik s Fakultete za strojništvo v Mariboru in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje IOS. Razvija senzorske tehnologije in inovativne rešitve za recikliranje vode, tekstila ter plastike, posebno pozornost pa namenja prenosu raziskovalnih dosežkov v industrijsko prakso.
Znesek nagrad in priznanj je izenačena z zneskom najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗