Zakaj nižji davek na dobiček ne pomeni nujno višjih prilivov
Človek lahko visoko ceni delo, podpira pomoč v stiski in zavrne konkretno pravilo o tem, kdo je do nje upravičen.

Galerija
Človek, ki naj bi se zjutraj odpravil na delo za minimalno plačo, je priskrbel moralni argument za razbremenitev na drugem koncu plačne lestvice FOTO: Shutterstock
Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.
Včasih so utemeljitve zanimivejše od trditev. To velja tudi za prispevek Jureta Kneza. Knez zastavlja dobro vprašanje. Koliko več denarja ostane človeku, ki prejema socialno pomoč, če sprejme zaposlitev za minimalno plačo? Preden dobimo odgovor, smo že pri socialni kapici in nižjem davku na dobiček. Človek, ki naj bi se zjutraj odpravil na delo za minimalno plačo, je do konca članka opravil še eno nalogo. Priskrbel je moralni argument za razbremenitev na drugem koncu plačne lestvice.
Začnimo pri njegovem računu. Koliko znaša neto plača, katere prejemke ob zaposlitvi izgubi, in kakšne stroške mu prineseta prevoz na delo in, če ima otroke, njihovo varstvo? Odgovor bo za samskega človeka drugačen kakor za samohranilko. Če je razlika v razpoložljivem dohodku majhna, je treba ugotoviti, koliko k temu prispevajo višina plače, pravila o prejemkih in stroški zaposlitve. Knez takega računa ne pokaže, vseeno pa presodi, da sistem kaznuje tiste, ki se odločijo delati. Tudi izid glasovanja o socialni pomoči sam po sebi malo pove o razlogih volivcev. Človek lahko visoko ceni delo, podpira pomoč v stiski in zavrne konkretno pravilo o tem, kdo je do nje upravičen.
Socialna kapica zahteva drug račun. Koliko strokovnjakov bi se zaradi nje zaposlilo v Sloveniji, se vanjo preselilo ali v njej ostalo? Koliko razbremenitve bi se pokazalo v višjih neto plačah in koliko v nižjih stroških delodajalcev? Knezov primer s srbskimi strokovnjaki, ki jih podjetje zaposluje na daljavo, ponazori težavo pri privabljanju kadrov. Od tod do ocene, koliko ljudi bi zaradi kapice spremenilo kraj bivanja in koliko prispevkov bi ob tem pobrali, je še precej poti.
Na tej točki je v domačo davčno razpravo spet vstopil Arthur Laffer. Prispel je v znani vlogi. Ko je treba pojasniti, kako bomo z nižjo stopnjo pobrali več davka, se njegovo ime priročno znajde na mestu, kjer bi pričakovali izračun.
Laffer je obravnaval delo in kapital skupaj. Če nižja obdavčitev kapitala spodbudi naložbe in zaposlovanje, se lahko del izpada pokrije z več dohodnine in prispevkov. Koliko bi se ga tako pokrilo, je odvisno od odziva podjetij in zaposlenih. Knez pa pričakuje, da bi država pobrala več že od samega davka na dobiček. Vzemimo za ponazoritev znižanje stopnje z 22 na 20 odstotkov. Da bi pobrali enako, bi morala biti davčna osnova za desetino večja, kot bi bila v istem letu ob nespremenjeni stopnji. Da bi pobrali več, bi morala biti razlika še večja. Tudi če bi davčna osnova po znižanju zrasla za desetino glede na prejšnje leto, bi torej lahko od davka na dobiček pobrali manj, kot bi ga brez znižanja.
Tudi večja davčna osnova sama še ne pove, koliko novih proizvodnih zmogljivosti bi ukrep prinesel. Za razvoj je pomembno, ali podjetja dodatni denar vložijo v opremo in razvoj, ga izplačajo lastnikom ali z njim kupijo že obstoječe podjetje. Med Knezovimi predlogi si posebno pozornost zasluži udeležba zaposlenih pri dobičku. Ta odpira vprašanje, kolikšen delež ustvarjene vrednosti zaposleni dobijo poleg plače. Tu se razprava o delu kot vrednoti vrne k temu, kako ga podjetje dejansko vrednoti.
Uporabimo enako merilo na obeh koncih. Pokažimo, koliko evrov človeku po stroških prinese zaposlitev za minimalno plačo in koliko centov se v javne blagajne vrne od vsakega evra davčne razbremenitve. Človek na minimalni plači mora svoj račun poravnati vsak mesec. Od zagovornikov razbremenitve lahko pričakujemo, da svojega vsaj predložijo.
***
ddr. Neven Borak, ekonomist in zgodovinar, Ljubljana
Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗