Kje v Evropi je življenje najcenejše in kje najdražje?

Danska, Irska in Luksemburg sodijo med najdražje evropske države, medtem ko so Bolgarija, Romunija in Poljska na drugem koncu lestvice. Slovenija je pod evropskim povprečjem, vendar se razmerje hitro spremeni, ko pogledamo posamezne življenjske stroške, še posebej stroške stanovanj v mestih. 

Življenje v evropskih mestih ima številne prednosti, predvsem bližino delovnih mest, šol, zdravstvenih ustanov, kulturnih dogodkov in javnega prevoza, a za vse to je treba pogosto plačati precej več. Stanovanja so dražja, najemnine višje, vsakodnevni stroški pa lahko hitro obremenijo družinski proračun. 

 Najnovejša primerjava Eurostata za leto 2025 kaže, da so razlike med državami precejšnje. Najdražja je Danska, kjer je splošna raven cen življenjskih potrebščin dosegla 140 odstotkov povprečja Evropske unije. Sledita Irska s 136 odstotki in Luksemburg s 132 odstotki.

Na drugi strani so države vzhodne Evrope. Najcenejša je Bolgarija, kjer je raven cen dosegla 63 odstotkov evropskega povprečja. Sledita Romunija s 65 odstotki in Poljska s 73 odstotki. To pomeni, da je primerljiva košarica blaga in storitev v Bolgariji skoraj 40 odstotkov cenejša kot v povprečju EU.

Slovenija: življenje je cenejše od evropskega povprečja, a ne toliko kot pri sosedih

Slovenija se je z indeksom 89,2 uvrstila pod povprečje EU, ki znaša 100. Na prvi pogled je to razmeroma ugoden položaj, a primerjava s sosednjimi državami pokaže, da nismo med najcenejšimi v regiji.

Na Hrvaškem je splošna raven cen dosegla 78,2 odstotka evropskega povprečja, na Madžarskem 77,4 odstotka, v Italiji 97,1 odstotka, v Avstriji pa 113 odstotkov. Življenje v Sloveniji je torej po splošni ravni cen dražje kot na Hrvaškem in Madžarskem, a cenejše kot v Avstriji.

Zanimiva je tudi primerjava posameznih kategorij. Po podatkih Statističnega urada Slovenije so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač pri nas leta 2025 približno na ravni Italije. Nižje so bile kot v Avstriji in na Hrvaškem. Storitve v restavracijah in hotelih so bile v Sloveniji prav tako cenejše kot v vseh treh omenjenih sosedah.

Toda splošna raven cen ne pove vsega. Eurostatov indeks namreč ne upošteva razlik v plačah in dohodkih. Država je lahko poceni za obiskovalca iz bogatejše države, vendar precej manj ugodna za svoje prebivalce, če so njihove plače bistveno nižje.

To dobro ponazarja podatek o dejanski individualni potrošnji. Ta je v Sloveniji leta 2025 dosegla 86 odstotkov povprečja EU. Kazalnik upošteva blago in storitve, ki jih posamezniki dejansko porabijo, ter je zato boljši približek materialne blaginje gospodinjstev kot bruto domači proizvod na prebivalca.

Povprečno so evropska gospodinjstva leta 2024 za stanovanje namenila 19 odstotkov razpoložljivega dohodka.FOTO: Shutterstock

Največja razlika med evropskimi mesti in podeželjem je pri stanovanjih

Čeprav so cene življenjskih potrebščin večinoma predstavljene na ravni držav, je pri stroških bivanja pomembno tudi, kje znotraj države živimo. Najnovejše poročilo OECD Regions and Cities at a Glance 2026 opozarja, da so stanovanjski pritiski največji v velikih urbanih središčih.

Po primerjavi OECD so cene stanovanj v mestnih središčih v povprečju 27 odstotkov višje od nacionalnega povprečja. Na območjih dnevnih migracij, od koder se prebivalci vozijo na delo v mesta, so 15 odstotkov nižje, zunaj funkcionalnih urbanih območij pa kar 34 odstotkov nižje od državnega povprečja.

Razlog je predvsem v razmerju med ponudbo in povpraševanjem. V mesta se zaradi dela in študija priseljujejo ljudje, medtem ko gradnja novih stanovanj pogosto ne sledi rasti prebivalstva. Omejena zemljišča, dolgotrajni postopki in nasprotovanje novogradnjam dodatno otežujejo povečevanje ponudbe.

Da so lahko razlike ogromne tudi znotraj iste države, kaže primer Nemčije. Prebivalci Münchna potrebujejo za nakup stanovanja približno 17 letnih razpoložljivih dohodkov več kot prebivalci Chemnitza. Višje plače v večjih mestih torej ne odtehtajo nujno dražjih nepremičnin.

OECD opozarja še na en zanimiv pojav: stanovanja so pogosteje prazna zunaj velikih mest, kjer je povpraševanje manjše. V mestnih središčih je delež nenaseljenih stanovanj v povprečju za 2,9 odstotne točke nižji od državnega povprečja, zunaj funkcionalnih urbanih območij pa za 4,6 odstotne točke višji.

V mestih je stanovanjski strošek večje breme

Tudi Eurostatova primerjava potrjuje, da je življenje v mestih za številna gospodinjstva finančno zahtevnejše. Leta 2024 je skoraj desetina prebivalcev evropskih mest živela v gospodinjstvih, ki so za stanovanje namenila več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Na podeželju je bil takšen delež šestodstoten.

Največje stanovanjske obremenitve v mestih so zabeležili v Grčiji, kjer je ta delež dosegel 29 odstotkov, in na Danskem, kjer je znašal 23 odstotkov. Najnižji je bil na Cipru in Hrvaškem, v obeh državah tri odstotke.

Povprečno so evropska gospodinjstva leta 2024 za stanovanje namenila 19 odstotkov razpoložljivega dohodka. Toda za gospodinjstva z nizkimi dohodki je bil položaj precej težji: tisti, ki so bili pod 60 odstotki nacionalnega medianega dohodka, so za stanovanje namenili kar 37 odstotkov svojih prihodkov.

Slovenija je pri tem kazalniku v razmeroma dobrem položaju. Po podatkih Banke Slovenije je stopnja stanovanjske preobremenjenosti leta 2025 znašala 2,3 odstotka, kar je ena najnižjih vrednosti v EU. Vendar je treba upoštevati, da kazalnik zajema celotno državo in ne pokaže nujno položaja posameznih skupin, zlasti mladih in najemnikov v Ljubljani.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅