Maribor bo dobil novega župana oz. županjo. Kakšne načrte in vizijo razvoja mesta imajo kandidati?

Za vodenje mariborske mestne občine v naslednjem štiriletnem mandatu se poteguje 10 kandidatov. Foto: Miha Zavrtanik/MMC RTV SLO
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Mestna občina Maribor je z nekaj več kot 114.000 prebivalci druga najštevilčnejša v državi, število prebivalcev pa se predvsem zaradi priseljevanja iz tujine povečuje. V primerjavi z letom 2016 tako danes v Mariboru živi več kot 3000 ljudi več.

Oglas

Ob rasti števila prebivalstva se poglablja stanovanjska problematika, saj so stanovanja za večino ljudi vse težje dostopna. Stanovanjska gradnja namreč kljub povečanim investicijam ne dosega slovenskega povprečja. Lani sta bili na 1000 prebivalcev dokončani dve stanovanji, povprečna cena stanovanja pa trenutno presega 2800 evrov na kvadratni meter, medtem ko cene novogradenj presegajo 3500 evrov na kvadratni meter.

Poleg stanovanjske problematike so v mariborski volilni kampanji med drugim v ospredju še urejanje prometa v mestu, zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest in zelenih površin ter razprava o tem, ali mesto potrebuje sežigalnico komunalnih odpadkov.

Maribor v številkah. Foto: Televizija Slovenija

Deset kandidatov za vodenje štajerske prestolnice

Maribor bo po tem, ko se je aktualni župan Saša Arsenovič odločil, da po dveh mandatih ne bo ponovno kandidiral, na letošnjih lokalnih volitvah dobil novega župana oz. županjo, Mariborčanke in Mariborčani pa bodo izbirali med 10 imeni.

Kandidat iz Arsenovičevega kroga je 48-letni diplomirani ekonomist, mestni svetnik in podjetnik Andrej Bauman, ki se na volitve podaja s podporo volivcev. Kandidaturo je s podporo volivcev vložil tudi 54-letni odgovorni urednik Radia City Maribor Bor Greiner, ki je po izobrazbi naravoslovno matematični tehnik.

MMC-jeve predstavitve županskih kandidatov v mestnih občinah

Drugi kandidirajo s podporo političnih strank oz. list. Kandidat Svobode je direktor Agencije za varstvo konkurence, 48-letni pravnik Andrej Matvoz, kandidat SD-ja, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev pa prav tako 48-letni pravnik Matevž Frangež, sicer tudi nekdanji sekretar na ministrstvu za gospodarstvo.

Edina kandidatka za županjo Maribora je 51-letna magistrica znanosti s področja manedžmenta, nekdanja vrhunska alpska smučarka, sedaj pa sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Katja Koren, ki kandidira s podporo strank SDS, NSi, Fokus in Demokrati.

48-letni predsednik mariborske mestne četrti Studenci in direktor podjetja za izdelavo zobne protetike Matej Vodopivec je kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, 55-letni ekonomist, mestni svetnik in direktor Zavoda za mladinsko popotništvo Igor Jurišič pa je kandidat Stranke mladih - Zeleni Evrope.

Kandidaturo je kot kandidat stranke Straža vložil tudi 45-letni diplomirani filozof in anglist Aleš Ernecl, upokojeni 73-letni magister tehnologije prometa Vincenc Gajser je kandidat Stranke slovenskega naroda, kot kandidat stranke Resni.ca pa se v županski boj podaja še 32-letni diplomirani varstvoslovec Mitja Zgoznik, ki je zaposlen v centralni lekarni UKC-ja Maribor.

Vsem kandidatom in kandidatki za župana Maribora smo v okviru volilne kampanje zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.


V zadnjih osmih letih se je središče Maribora precej spremenilo, več pomembnih delov mesta se je zaprlo za motorni promet. Kako sami vidite te spremembe in kakšna je vaša vizija za nadaljnji razvoj mestnega jedra in usklajevanje urejanja cestnih, zelenih in parkirnih površin?

Matej Vodopivec (LPR - Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti): LPR, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, že 20 let zagovarja pravičen in pošten razvoj vseh delov mesta. Zato morajo biti sredstva tudi sorazmerno razporejena. Kot predsednik MČ Studenci sem se s tem soočal celoten mandat. Natančno poznam, kje so problemi, tudi zaradi sestankov s predsedniki ostalih predelov. Podam lahko natančne odgovore glede cest, saj imamo v četrtih komisije za komunalo in glede urejanja okolja. V zadnjem mandatu se ne glede na to, da to veleva statut Mestne občine Maribor, tega niti pod razno ni upoštevalo.

Andrej Bauman (Marko Simeunović in skupina volivcev): Spremembe v središču so prinesle tudi dobre stvari, a zapiranje ulic in ukinjanje parkirišč brez predhodno vzpostavljenih alternativ povzročata kaos in jezo. Mesto ne sme biti poligon za urbanistične eksperimente, ampak varen, predvidljiv in funkcionalen prostor za vse. Moja logika je jasna: najprej zgradimo alternative, šele nato omejujemo. Vse do izgradnje garažne hiše v središču ne bomo uvajali novih prometnih režimov, širili pešcon ali ukinjali obstoječih parkirnih mest. Hkrati bomo vzpostavili register mestnih dreves z vzdrževalnim načrtom, obujena blagovna znamka Florina, ki skrbi za zelene površine, mora dobiti dodatna sredstva in predvsem pridne roke. V poletnih vročinskih valovih bo vsaka soseska imela senco in pitnike. Prazne občinske lokale bomo oživili s sheme ugodnejših najemnin za domače podjetnike, obrtnike in gostince.

Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda): Mestno središče je privlačnejše, dobre pridobitve priznavam. Želim si, da bi se v njem dobro živelo, poslovalo in preživljalo prosti čas. Promet, parkiranje, zelenje in javni prevoz moramo načrtovati povezano, ob posluhu za stanovalce in podjetnike. Parkirna mesta naj se zmanjšujejo ob zagotovitvi ustreznih alternativ. Preveril bi možnosti garaž na Ruški cesti, ob občini ter pri Ljudskem vrtu oz. vrtcu v Gregorčičevi ulici. Parkirišča P+R na vpadnicah pa morajo imeti dovolj pogoste in uporabne avtobusne povezave. Pred prenovo Gregorčičeve ulice in Trga generala Maistra bi rešitve ponovno pregledal s prebivalci. Zagotoviti moramo dostope za stanovalce, dostavo, intervencijska vozila in ljudi z oviranostmi. Zavzemam se za več dreves, sence in zelenih površin ter varno, dostopno in živahno središče.

Mitja Zgoznik (Državljansko gibanje Resni.ca): Prenovo mestnega središča pozdravljam, saj je ogledalo mesta in pomembno za turizem. Vendar Maribor sestavlja tudi 10 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti, zato moramo sredstva pravično razdeliti med vse njegove predele ter vlagati v ceste, infrastrukturo in javne površine v sodelovanju z lokalnimi predstavniki. Predlagam turbo krožišči s podhodoma na križiščih Partizanske in Meljske ceste terpri Štuku, običajna krožišča pa na križiščih Partizanske in Prešernove, Prešernove in Razlagove, Krekove in Strossmayerjeve ter Gosposvetske in Turnerjeve ulice (s podhodoma na zadnjih dveh označenih lokacijah). Lent in Koroško cesto bi ohranil zaprta za promet. Parkiranje bi reševal z dvema garažnima hišama ali tremi parkirišči na vpadnicah, povezanimi z avtobusi vsakih 10 minut in rumenimi pasovi. Odločitev mora temeljiti na strokovnih analizah in mnenju občanov. Kjer je mogoče, bi dodal tudi drevesa in zelene površine.

Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda): Po izobrazbi sem magister iz tehnologije prometa, vendar je popoln nesmisel se vključevat v problematiko v Mariboru s strokovne plati in pozitivno reševanje problematike, ker so posamezniki nevešči spoznavanja, kaj pomeni prometna situacija in pozitivna rešitev, kar sem videl na soočenju in pri njihovih individualnih pogledih reševanja te problematike.

Matevž Frangež (Levica, Lista kolesarjev in pešcev, Socialni demokrati): Mestno središče je lepše, na Glavnem trgu in na Lentu smo pridobili kakovosten urbani prostor. Težava pa je, da so te pridobitve hkrati zmanjšale možnosti za tekoč promet. Kljub temu zavračamo ideje za ponovno odpiranje tega dela mesta za promet. Moramo pa najti rešitev za sklenitev obroča okoli mesta. Na levem bregu bo to zaradi topografije zahtevno. Zato bomo preučili vse alternative, žal pa so vse možnosti zahtevne. Jasno pa je, da pozornost za urejanje cest in varnih poti za pešce in kolesarje zahtevajo vsi deli mesta. Na podlagi pripravljenega masterplana bomo dogovorili prioritete obnov in naložb v prometno infrastrukturo z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Imamo načrt velikopotezne ozelenitve mesta, najprej na velikih mestnih vpadnicah, ki jih želimo obdati z drevorednimi zasaditvami (C. Proletarskih brigad, Ptujska cesta, nato Tržaška cesta). V vsem mestu bomo urejali nove parkovne površine z otroškimi in urbanimi športnimi igrišči.

Aleš Ernecl (Stranka Straža – Katoliška narodna stranka): Gledam negativno in kot odraz podrejanja tujim smernicam in tujim agendam, natančneje t. i. zeleni. Mi gotovo ne bi zmanjševali števila parkirnih prostorov, kot je to počela trenutna oblast.

Katja Koren (Demokrati., SDS, NSi, Fokus): V središču je bilo narejenega veliko lepega in dobre ureditve želim ohraniti. Rada imam mesto, po katerem se lahko sprehodimo, posedimo in srečamo ljudi. Hkrati pa mora biti središče dostopno ljudem, ki v njem živijo, delajo ali prihajajo po opravkih. Vsi ne morejo povsod peš ali s kolesom. Zato moramo promet, parkiranje in javni prevoz načrtovati skupaj. Pred nadaljnjimi zaporami je treba zagotoviti uporabne avtobusne povezave, možnosti parkiranja ter urejen dostop za stanovalce, dostavo in ljudi, ki težje hodijo. Ne podpiram dodatnega uvajanja plačljivih parkirnih mest in zviševanja parkirnin. S tem ne rešimo pomanjkanja prostora, ljudem pa naložimo dodaten strošek. Želim si več dreves, sence in prostorov za druženje ter gibanje, pa tudi živih trgovin, lokalov in kulturnih vsebin. Pri oživljanju praznih občinskih lokalov bi začeli z nižjo začetno najemnino in podporo pri nujni obnovi. Enako skrb za urejenost si zaslužijo vse mestne četrti in krajevne skupnosti.

Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope): Promet je ena od petih točk programa Maribor 2030 Stranke mladih – Zeleni Evrope na lokalnih volitvah v Mariboru. Zapiranje prometnic brez ustrezne alternative pomeni več časa v vozilih, več prevoženih kilometrov ter večje onesnaževanje in segrevanje mesta. Z odprtjem Koroške ceste za promet kot Območjem skupnega prometnega prostora, ki je zaprto v nasprotju z zakonodajo, se bo pretočnost na levem bregu povečala, onesnaženje pa zmanjšalo. Za trajno zmanjšanje prometa pa je treba vzpostaviti učinkovit javni potniški promet, saj prepovedi in zapiranja prometa zgolj zgostijo promet v drugih delih mesta. Posledice zaprtja Koroške ceste se najbolje odražajo v kolonah na Koroškem mostu. Kar se zelenih površin tiče, pa nameravamo obstoječe zelene površine ohraniti, dodatno pa poskrbeti za zasaditev novih dreves in drevoredov, ki so sončna očala mesta in ki bodo v vedno bolj vročih poletjih ponujali prijetno senco.

Bor Greiner (Dr. Rudi Klanjšek in skupina volivcev): Podpiram urejeno, zeleno in živo mestno jedro. Prenovljeni Lent in več prostora za pešce sta pridobitvi, vendar mora center ostati dostopen stanovalcem, starejšim, invalidom, dostavi, lokalnim podjetjem in obiskovalcem. Najprej bom skupaj z uporabniki preveril prometne tokove in zasedenost parkirišč. Povezali bomo zanesljiv javni prevoz, obstoječe garaže, kratkotrajno parkiranje in razčistili dostavna okna. Drevesa in senca so osnovni del vsake ureditve in dragocena, a ne popisana in zaščitena mestna infrastruktura. Enako skrb kot ceste, poti in zelenje potrebujejo tudi vse soseske zunaj centra.

Ob spreminjanju prometne ureditve v mestnem jedru mnogi občani opozarjajo tudi na pomanjkanje parkirnih mest. Foto: BoBo

V Mariboru po statističnih podatkih število prebivalcev narašča. Kakšni so vaši načrti na področju stanovanj, ki postajajo za vse več ljudi, ki v mestu živijo in delajo, cenovno nedostopna?

Matej Vodopivec: Javni medobčinski sklad v zadnjem mandatu ni postavil popolnima nič, saj je medobčinski, izvedba pa je bila izven Maribora. Gradila so se nadstandardna stanovanja, sploh v najhitreje rastoči četrti mesta, katere sem predsednik. Pišem vam iz prakse, sama gradnja ni upoštevala, da so potem potrebni tudi vrtci in šola. In sedaj smo v izrednem stanju. Potreben je torej delujoč medobčinski stanovanjski sklad, zgled je lahko Dunaj, kakor tudi upoštevanje demografija, najprej so potrebna igrišča in vrtci, potem šola. Trenutna situacija je pripeljala v kaos.

Andrej Bauman: Stanovanjska stiska mlade sili, da si dom iščejo drugje, zato bomo gradili prave soseske, "mesta kratkih razdalj", kjer so šola, vrtec, zelene površine in vsi nujni servisi v bližini doma. Maribor ima delujoč Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS), ki ne potrebuje političnega vmešavanja, ampak močno infrastrukturno podporo. Danes upravlja več kot 2000 stanovanj, za pospešeno gradnjo javnih najemnih stanovanj bomo vzpostavili projektno sodelovanje z mednarodnimi institucijami, med njimi z Razvojno banko Sveta Evrope. Dostopen dom pomeni tudi obvladljive mesečne stroške. Z modernizacijo daljinskega ogrevanja in prehodom na lokalne trajnostne vire bomo zmanjšali odvisnost od nihanj cen plina in gospodinjstvom zagotovili stabilne cene. Da bi mladi zdravniki v mestu ostali, jim bomo ponudili tudi kadrovska stanovanja.

Andrej Matvoz: Kdor v Mariboru dela, mora imeti možnost, da si tukaj ustvari dom. Dostopnost stanovanj je zato ena mojih prednostnih nalog. V prvih stotih dneh bi z občinskim stanovanjskim skladom pripravil stanovanjski akcijski načrt: pregled zemljišč, praznih objektov za prenovo in načrtovanih projektov, z roki in viri financiranja. Pripraviti moramo projekte za sodelovanje z državnim stanovanjskim skladom. Prednost dajem javnim najemnim stanovanjem. Preveril bi možnost stanovanjske zadruge in cenovno dostopnejše soseske z manj avtomobili, skupnimi površinami in dobrim javnim prevozom. Z investitorji moramo ob stanovanjih pravočasno načrtovati vrtce, šole, prometne povezave, zelenje in storitve, tudi na Pobrežju. Ponudba mora upoštevati potrebe mladih, družin, posameznikov in starejših, tudi po oskrbovanih stanovanjih.

Mitja Zgoznik: V Mariboru naj bi bilo okoli 8000 praznih stanovanj, medtem ko si mladi in družine težko privoščijo dom. Nekateri nova stanovanja, tudi po 3500 €/m², kupujejo kot naložbo, ne za bivanje, kar povečuje pomanjkanje in cene. Stanovanjsko politiko morata zato reševati občina in država. Predlagam dve občinski rešitvi: dostopna najemna stanovanja ter sodelovanje z bankami pri ugodnejših kreditih, tudi za ljudi z manj kot 2000 € neto prihodkov. Ciljna cena bi bila največ 1500 €/m², če to omogočajo stroški. Prednost bi namenili mladim, družinam in zaposlenim v MOM, ob jasnih merilih, rednih prihodkih ter prednosti državljanom RS. Na državni ravni bi se zavzemal za ukrepe proti špekulativnemu kopičenju stanovanj, ob spoštovanju ustavnih pravic. Stanovanje mora biti predvsem dom, ne naložba. Če želimo mlade zadržati v Mariboru, jim moramo omogočiti dostopno bivanje.

Vincenc Gajser: Statistika prikazuje nesorazmerni del povečanja prebivalstva, kajti priseljencev je vsak dan več in domačinov vsak dan manj in tako zapademo depresijo, komu še kaj ponuditi, saj sta bila dokončani za potrebe prebivalstva statično samo dvoje stanovanj na 1000 ljudi.

Matevž Frangež: Zagnali bomo javno stanovanjsko gradnjo in aktivirali prazna stanovanja, da Maribor do leta 2030 pridobi vsaj 1000 stanovanj. Pregledno in pošteno bomo namenili zemljišča za tržno stanovanjsko gradnjo, a cene stanovanj lahko obvladamo le s pospešeno gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Aleš Ernecl: Mi ne bomo gradili stanovanj na skupne stroške za tujce, če se število prebivalstva veča na račun tujcev.

Katja Koren: Želim si, da bi si človek, ki v Mariboru dela, tukaj lahko ustvaril tudi dom. Da mladi ne bi odhajali zaradi previsokih najemnin, družinam pa bi po plačilu stanovanja ostalo dovolj za kakovostno življenje. Začeli bomo pri tem, kar že imamo: skupaj s stanovanjskim skladom bomo pregledali prazna javna stanovanja in za primerna pripravili obnovo ter oddajo. Hkrati bomo z občinskim in državnim stanovanjskim skladom pripravili projekte dostopnih najemnih stanovanj na primernih občinskih zemljiščih. Dobre, že pripravljene projekte bomo nadaljevali. Predlagala bi tudi vključevanje praznih zasebnih stanovanj prek stanovanjskega sklada. Lastnikom bi ponudili pomoč pri pogodbah, izbiri najemnika in upravljanju, v zameno pa bi se dogovorili za dolgoročen najem po dostopnejši najemnini. Tako bi lahko povečali ponudbo tudi brez čakanja na novo gradnjo. Ne bom obljubljala števila stanovanj brez zagotovljenega denarja in izvedljivega načrta.

Igor Jurišič: Tisoč najemniških stanovanj takoj! Mladi so eno od petih ključnih področij programa Maribor 2030 Stranke mladih - Zeleni Evrope, kjer v prvo vrsto postavljamo zagotavljanje cenovno dostopnih najemniških stanovanj. Na podlagi analize elektrodistribucijskih podatkov (minimalna ali ničelna letna poraba elektrike) je bilo v Mariboru leta 2024 skoraj 6000 praznih stanovanj, ki jih lastniki ne oddajajo predvsem zaradi strahu pred težavami z najemojemalci. Prav zato bomo Javni medobčinski stanovanjski sklad vključili kot vmesni člen med lastniki in najemniki, ki bodo stanovanje oddali skladu, ta pa končnemu najemniku. Prepričani smo, da bo to opogumilo lastnike in bomo v izjemno kratkem času zadostili potrebe vsaj 1000 mladih družin in drugih najemnikov. Takšen pristop bo v veliko korist in olajšanje tako lastnikov stanovanj, kot predvsem tistim, ki iščejo rešitev stanovanjskega problema, s tem pa seveda tudi mestu kot celoti.

Bor Greiner: Prednost dajem dostopnemu dolgoročnemu najemu. Z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor bomo povezali obnovo uporabnih praznih stanovanj, pripravo javne gradnje in prostovoljno sodelovanje zasebnih lastnikov. Za lastnike in najemnike želim enotno podporno točko ter jasne pogodbe in odgovornosti, da bo oddajanje varnejše. Posebej bomo upoštevali mlade, družine in starejše ter možnosti medgeneracijskega bivanja. V prvih sto dneh bomo pripravili stanovanjski načrt s preverjenimi zemljišči, projekti, stroški, viri in roki. Cilj je dom, ki si ga človek ob svojih prihodkih lahko privošči, subvencionirana gradnja in oddaja po vzoru Gradca in Dunaja, kjer najemnina ne sme biti večja od tretjine prihodkov.

Po dosedanjih načrtih naj bi mariborska sežigalnice stala na Taboru, čemur lokalni prebivalci nasprotujejo. Foto: Shutterstock (simbolična fotografija)

Ali podpirate postavitev sežigalnice in kako bi glede tega projekta pristopili k občankam in občanom, ki sežigalnici v Mariboru nasprotujejo?

Matej Vodopivec: V LPR-ju sežigalnice ne podpiramo, tudi sam je osebno ne, a dejstvo je, da v mojem poklicu, ki ga opravljam, ne gre bez sežiga. Rešitev je krožno gospodarjenje, nagovarjanje ljudi, koncepti "no waste", kot je Zelena Japka, poskusiti še zmanjšati število odpadkov, to veleva tudi EU, ki za obdobje 2031–34 pripravlja tudi emisijske kupone za sežigalnice, torej bo to dodaten strošek, ki projekte krožnega gospodarstva spodbuja. Po vsem tem pa lahko začnemo govoriti o sežigalnici. Seveda ne na lokaciji, ki je sedaj predvidena.

Andrej Bauman: Razpravo o morebitni sežigalnici moramo umestiti v širši kontekst ravnanja z odpadki in dolgoročne oskrbe Maribora s toploto. Odpadke, ki jih ni več mogoče predelati, bo treba ustrezno obravnavati, pri iskanju rešitve pa mora sodelovati tudi država. Energetska izraba odpadkov bi lahko bila ena od možnosti, saj je mogoče pridobljeno toploto uporabiti za daljinsko ogrevanje in s tem zmanjševati uporabo individualnih kurišč. Takšen primer je toplarna v Celju, ki sem si jo tudi ogledal. Ob tem je treba poudariti, da koncesija za tovrstno dejavnost mestu Maribor v tem trenutku še ni bila dodeljena, čeprav se je mesto zanjo prijavilo. Ko bodo znane odločitve glede koncesije, bo treba za skupno mizo zbrati vse pristojne in na podlagi strokovnih argumentov poiskati najboljšo rešitev za Maribor. Na prvem mestu sta vsekakor okolje in zdravlje ljudi v neposredni bližini morebitne sežigalnice, tudi referendum je ena od možnosti odločanja.

Andrej Matvoz: Na podlagi doslej predstavljenega projektu še ne morem dati podpore. Pred odločitvijo potrebujemo celovito in razumljivo predstavljeno presojo vplivov na okolje in zdravje, izpustov, predvidenih količin in izvora odpadkov ter finančne upravičenosti. Jasno morajo biti predstavljene tudi druge možnosti ravnanja z odpadki. Ljudem, ki sežigalnici nasprotujejo, bi prisluhnil že pred sprejemanjem ključnih odločitev. Njihova vprašanja bi morali obravnavati na javnih predstavitvah, na katerih bi sodelovali tudi neodvisni strokovnjaki. Vztrajal bom pri tem, da občani dobijo dovolj informacij in dejansko možnost vpliva na odločitev. Na podlagi strokovnih analiz in jasno predstavljenih dejstev se morajo imeti možnost izreči tudi o prihodnosti projekta. Če njegove sprejemljivosti in koristi ni mogoče prepričljivo utemeljiti, ga ne bom podprl.

Mitja Zgoznik: Izgradnjo sežigalnice v Mariboru podpiram, saj gre za strateško pomemben projekt za mesto, regijo in Slovenijo. Če ga ne bomo uresničili mi, ga bo druga občina, zato ne smemo zamuditi priložnosti. Ker občina sama ne zmore financirati približno 90 milijonov evrov vredne investicije, predlagam strokovno skupino za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Občanom moramo predstaviti delovanje sodobnih naprav ter zagotoviti spoštovanje okoljskih standardov, neodvisni nadzor, stalne meritve emisij in javno objavo rezultatov. Zdravje ljudi mora biti na prvem mestu. Projekt bi lahko omogočil pridobivanje toplote in elektrike, zmanjšal stroške ravnanja z odpadki ter ustvarjal prihodke s prevzemom odpadkov drugih občin. Pred izbiro tehnologije bi se posvetoval z Institutom Jožef Stefan. Moj cilj je odpadke spremeniti v vir energije in razvojno priložnost za Maribor, ob doslednem varovanju zdravja ljudi in okolja.

Vincenc Gajser: Smoter prihodnosti je zgraditi centralno sežigalnico, vendar je narod maloumen in ne razmišlja pozitivni za 10 let naprej, mariborski politiki in kandidati so strogo proti gradnji sežigalnice in ne razmišljajo o ekonomskem vidiku, kakor tudi ne o racionalnem vodenju kurjave. Prebivalstvo ne bi smelo trepetati, kaj bo jutri s kurilnim oljem, z vzdrževanjem domačih peči, nabavo kurjave.

Matevž Frangež: Če bomo s projektom nadaljevali, bodo o gradnji sežigalnice odločali občani na zavezujočem referendumu.

Aleš Ernecl: Ne, ne podpiram oziroma pri tem vprašanju podpiram mnenja lokalnega prebivalstva in tudi določenega dela medicinske stroke.

Katja Koren: Sežigalnici načeloma ne nasprotujem. V energetski izrabi ustrezno pripravljenih odpadkov vidim možnost pridobivanja toplote in elektrike. Podporo konkretnemu projektu pa bom lahko dala šele na podlagi neodvisnih strokovnih presoj. Vedeti moramo, ali jo Maribor potrebuje, kakšni bi bili vplivi na zdravje in okolje, kako bi ravnali z ostanki po sežigu ter kakšne stroške in obveznosti bi prevzelo mesto. Preveriti moramo tudi druge možnosti in jasno povedati, kaj bi projekt pomenil za položnice Mariborčanov. Z ljudmi, ki sežigalnici nasprotujejo, bi se najprej usedla in pogovorila. Razumem, da jih skrbi, kakšen zrak bodo dihali in v kakšnem okolju bodo odraščali njihovi otroci. Tudi sama bi želela jasne odgovore, če bi jo načrtovali ob mojem domu. Podatki in strokovne presoje morajo biti javno dostopni, občani pa vključeni v razpravo, preden je odločitev sprejeta. Na njihove pomisleke moramo odgovoriti konkretno in razumljivo.

Igor Jurišič: Postavitve sežigalnice ne podpiramo. Eno od petih področij programa Stranke mladih – Zeleni Evrope Maribor 2030 je tudi okolje, kjer je poleg ozelenitve predvideva tudi odgovorno ravnanje z odpadki. Strinjamo se, da so naši odpadki naša skrb in zato je nujno uveljaviti sodoben koncept ravnanja z odpadki 6R: Rethink (Premisli), Refuse (Zavrni), Reduce (Zmanjšaj), Reuse (Ponovno uporabi), Repair (Popravi), Recycle (Recikliraj), ki vodijo v smer zmanjšanja količine odpadkov, sežiganja pa koncept ne omenja. S proaktivnim pristopom in ob sodelovanju z ostalimi občinami je naš cilj zmanjšati količino odpadkov do te mere, da se o sežigalnici sploh ne bo treba pogovarjati, saj že samo razmišljanje o sežigalnici pomeni, da bomo v prihodnosti prej spodbujali ustvarjanje, kot zmanjševanje količine odpadkov, saj brez zadostne količine odpadkov sežigalnica ne more delovati. Z občani, ki nasprotujejo sežigalnici, se strinjamo.

Bor Greiner: Sežigalnici ne dajem vnaprejšnje podpore. Odločitev mora temeljiti na neodvisni presoji vplivov na zdravje in okolje, potrebnih količinah odpadkov, primerjavi drugih rešitev ter celotnih stroških in tveganjih za javni denar. Ti podatki morajo biti javni in razumljivi. Brez prepričljivih in neodvisnih dokazov o sprejemljivosti projekta podpore ne bom dal. Če bo treba, se projekta ne bojim ustaviti, sežigalnica pa mora biti razumljena le kot del širšega upravljanja z odpadki, kjer je sežiganje boljše le še od zakopavanja.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅