Debate z Bergantom: Pasti od alkohola do algoritmov
RTV-vsebine
Ob mesecu boja proti zasvojenostim v Debatah z Bergantom o kemičnih in vedenjskih odvisnostih, moči možganov ter tistem, kar nas rešuje
8. november 2026 ob 6.58 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
V prvi debati v mesecu novembru, ko zaznamujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, se bomo spraševali, zakaj klasičnim zasvojenostim vse hitreje sledijo digitalne. V nedeljo ob 21. uri na TV SLO 1 bo govor o mehanizmih ujetosti in poteh nazaj.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Prva novembrska nedelja prinaša temo, ki se neposredno dotika skoraj vsakega slovenskega doma. Mesec november v Sloveniji po tradiciji posvečamo ozaveščanju o nevarnostih in posledicah najrazličnejših oblik zasvojenosti. Prav 11. november je opredeljen kot svetovni dan boja proti odvisnostim vseh vrst, pri čemer ta dan po tradiciji še posebej zaznamujemo v Sloveniji. Da se ta datum prekriva z praznikom vina in godom svetega Martina, ni zgolj naključje. Zloraba alkohola namreč v slovenskem prostoru še vedno predstavlja enega največjih javnozdravstvenih in družbenih izzivov.
Oglas
Toda tradicionalnim kemično pogojenim odvisnostim se ob izteku leta 2026 pridružujejo sodobne nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti. So pametni telefoni, družbena omrežja, spletne igralnice in videoigre v družbi ustvarili povsem nove psihične motnje? Ali pa so obstoječe tehnologije starodavne človeške mehanizme nagrajevanja, bega, tveganja in izgube nadzora naredile hitrejše, bolj osebno prilagojene in stalno dostopne?
Prav ta vprašanja bomo odpirali v soočenju treh strokovnjakov. Psihiatrinja dr. Mirjana Radovanović, vodja Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola UPK Ljubljana, bo osvetlila klinični pogled na snovne odvisnosti. Klinični psiholog Nejc Stanovnik iz Psihiatrične bolnišnice Idrija bo predstavil bolnišnično zdravljenje vedenjskih zasvojenosti pri odraslih. Socialni pedagog Rok Gumzej iz centra Logout pa bo ponudil vpogled v preventivo in stiske družin ob čezmerni rabi tehnologij.
Biološka ranljivost in dopaminski pospešek v možganih
Osrednje izhodišče za razumevanje narave zasvojenosti ponuja misel, ki jo je že pred leti izrekla Mirjana Radovanović: "Človek na svet prinese biološko ranljivost, ki je skupna različnim odvisnostim." Kot poudarja psihiatrinja, kompleksno prepletanje genetike, epigenetike in nevrobioloških dejavnikov prispeva od 60 do 80 odstotkov tveganja za nastanek zasvojenosti. Vendar ta nagnjenost ne pomeni neizogibne usode. Ali se bo ranljivost izrazila, je močno odvisno od okolja, družinskih vzorcev, družbenih norm in osebnih izkušenj posameznika.
Bistvo mehanizma, ki povezuje snovi in prisilna vedenja, leži v nevrobiološkem centru za nagrajevanje. Gre za evolucijsko star sistem v možganih, ključen za človekovo preživetje. Naravni nagrajevalci, kot so hrana, spolnost in družabno stikanje, sproščajo dopamin ter ustvarjajo občutek zadovoljstva. Psihoaktivne snovi in intenzivna nagrajevalna vedenja pa ta sistem prevzamejo s signalom, ki je lahko tudi do desetkrat močnejši od naravnih spodbud.
Možgani se na silovite spodbude odzovejo s prilagoditvijo, zaradi česar naravni viri ugodja izgubijo privlačnost. Klinični psiholog Nejc Stanovnik pri tem opozarja na temeljno značilnost vedenjskih zasvojenosti: "Vsa vedenja, ki nudijo užitek, so zasvojljiva." Čeprav začetni motiv predstavlja iskanje ugodja ali beg pred neprijetnimi čustvi, se proces med razvojem bolezni spremeni. Začetni užitek zamenja trpljenje, v katerem posameznik vedenje nadaljuje prisilno, kljub jasnim in rušilnim posledicam za zdravje, odnose in finančno varnost.
Ko je digitalna arhitektura zasnovana za odvzem nadzora
Posebnost sodobnih vedenjskih težav leži v specifični arhitekturi digitalnega okolja. Pametni telefon v žepu ni več le komunikacijsko orodje. Postal je nekakšna prenosna steklenica z opojnim napitkom, neprekinjena igralnica na srečo, trgovina in prostor družbenega primerjanja. Gost oddaje, socialni pedagog Rok Gumzej, in njegova sodelavka Manca Kok sta v zborniku za mentorje otroških parlamentov zapisala ugotovitev: "Ni prav, da so aplikacije narejene tako, da so zasvojljive. Ampak so."
Oblikovalci aplikacij načrtno izkoriščajo enake nevrobiološke vzvode kot igre na srečo. Neskončno drsenje po zaslonu, samodejno predvajanje posnetkov, nakupovalne skrinjice v videoigrah in neprekinjena obvestila ustvarjajo nepredvidljive nagrajevalne zanke. Mladi so ob tem še posebej izpostavljeni, saj se njihove možganske strukture, odgovorne za nadzor impulzov, razvijajo vse do sredine dvajsetih let.
Številke iz nacionalnih raziskav razkrivajo resnost položaja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo med slovenskimi igralci videoiger, starimi od 20 do 24 let, približno 11 odstotkov takšnih, ki sodijo v skupino z visokim tveganjem za nastanek zasvojenosti z videoigrami. Še višji delež, kar 18,9 odstotka, pa je bil ugotovljen med uporabniki družbenih omrežij v starostni skupini od 15 do 19 let. Meje med zabavo in nevarno ujetostjo se tako brišejo.
Toleranca do alkohola in nevidna senca tveganega pitja
Kljub porastu digitalnih izzivov tradicionalne kemične odvisnosti v Sloveniji ne izgubljajo na pomenu. Raziskava NIJZ o vedenjskem slogu prebivalcev kaže, da v starosti med 18 in 74 let kar 55 odstotkov odraslih pije alkohol tvegano ali škodljivo. Slovenija zaradi tega ostaja močno ujeta v tako imenovano mokro kulturo, v kateri je uporaba alkohola tesno prepletena z vsakodnevnimi družbenimi navadami in praznovanji.
Gledalci bodo v nedeljski oddaji videli nazoren zgodovinski opomnik – izsek iz arhivske ankete avstrijske televizije ORF iz leta 1967. Čeprav se je odnos do pitja na delovnem mestu v zadnjih desetletjih zaostril, alkohol v družbi še vedno ohranja specifičen status dovoljene droge. Kot poudarjajo strokovnjaki, je alkohol v naši kulturi – tako kot v nam bližnji avstrijski in balkanski – skoraj edina psihoaktivna snov, za neuporabo katere se mora posameznik pogosto opravičevati.
Mirjana Radovanović ob tem opozarja na paradoks, ki spremlja odvisnost od alkohola. Pitje pogosto ostaja nevidno, dokler človek hodi v službo in navidezno izpolnjuje obveznosti. Ko pa posameznik javno prizna stisko in poišče pomoč, se nemudoma sooči s hudo družbeno stigmatizacijo. V klinični praksi se vse pogosteje pojavljajo tudi kombinirane oblike zasvojenosti, pri katerih se pitje alkohola prepleta z jemanjem pomirjeval, igranjem iger na srečo ali športnimi stavami.
Od zaprtih zaslonov do funkcionalnega okrevanja v skupnosti
Zdravljenje odvisnosti ni vprašanje moralne moči, temveč celostne strokovne obravnave. Pri nekemičnih zasvojenostih popolna abstinenca pogosto sploh ni izvedljiva, saj človek računalnik in pametne naprave nujno potrebuje za šolanje in delo. Cilj obravnave zato ni izolacija od tehnologije, temveč učenje ponovne funkcionalne rabe, vzpostavitev trdne strukture dneva ter obnova porušenih medosebnih odnosov.
Ko klinični psiholog Nejc Stanovnik pojasnjuje potek zdravljenja v Idriji, kot ključno merilo uspeha izpostavlja vrnitev človeka v funkcionalne življenjske vloge. Zaradi kronične narave bolezni so v povprečju potrebna tri intenzivna obravnavna obdobja, da posameznik doseže dolgotrajno stabilnost. Vendar je vložek v zdravljenje ena najboljših naložb družbe. Podatki potrjujejo, da posameznik, ki po zaključenem zdravljenju šest mesecev živi stabilno, družbi povrne vsaj sedemkratnik vloženih sredstev, po enem letu pa se ta povratek povzpne na devet- do dvanajstkratnik.
Socialni pedagog Rok Gumzej ob tem izpostavlja, da je pri mladih prvi in najbolj odločilen korak obnova poškodovanega odnosa med starši in otrokom. Namesto enostranskega odvzema naprav ali nadzora najboljše rezultate prinašajo jasni družinski dogovori, dosleden zgled odraslih ter krepitev osnovnih varovalnih dejavnikov, kot so krepak spanec, gibanje, hobiji in pristna pripadnost.
Debate z Bergantom (S01E30) – Kdaj in kje?
• Premiera: Nedelja, 8. november 2026, ob 21:00 na TV Slovenija 1
• Gostje: dr. Mirjana Radovanović (UPK Ljubljana), Nejc Stanovnik (PB Idrija), Rok Gumzej (Logout)
• Voditelj: Igor Evgen Bergant
• Spletni arhiv in podkast: Takoj po predvajanju na RTV365 ter platformah Apple Podcasts in Spotify
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗