Filmi Pawła Pawlikowskega: Med hlepenjem po domu in hlepenjem po pobegu

Ko izrečemo ime Paweł Pawlikowski, cinefile po svetu prešinejo črno-beli prizori zborov, omizij in porušenih stavb. Spomnijo se besed dwa serduszka, cztery oczy, ojojoj, mojstrske konciznosti in izčiščenosti. Pawlikowski namreč ni le velikan evropskega filma, režiser in scenarist, temveč je tudi človek, ki zna videti: videti v središče nemalokrat boleče in tragične točke, na kateri se stikajo naše intimne in kolektivne usode. Kajti ne gre za zgodovino – gre za posameznika, vpetega v njeno nenehno valovanje, v vse tisto, kar je večje in mogočnejše od nas.

»Zgodovina daje likom globino, vpliva nanje, in v odnosu do nje morajo zavzeti stališče, se opredeliti, najti svoje mesto. Odraščal sem v Varšavi, v okolju, v katerem je zgodovina igrala pomembno vlogo. Na zidu naše hiše so bile še vidne luknje od krogel. Obdajale so me zgodbe, tako ali drugače vpete v zgodovino,« je leta 2019 v pogovoru ob prevzemu funkcije člana tekmovalne žirije 72. filmskega festivala v Cannesu pojasnil Pawlikowski.

Rojen je bil leta 1957 v Varšavi, odraščal je med kanalizacijskimi jaški, ki so jih med varšavsko vstajo uporabljali odporniški borci, in spominskimi ploščami na krajih množičnih usmrtitev, pri štirinajstih letih pa se je odselil sprva v London, nato pa v Zahodno Nemčijo in Italijo (nič čudnega torej, da so njegovi liki nemalokrat ljudje nestalnosti, ljudje brez doma, razpeti med državami, jeziki, identitetami, hlepenjem po domu in hlepenjem po pobegu).

Naposled – leta 1977 – se je Pawlikowski ustalil v Veliki Britaniji, kjer je študiral literaturo in filozofijo, nato pa začel snemati dokumentarce za BBC. Pozornost javnosti je pritegnil že njegov dokumentarec Iz Moskve v Petuške (1990), poetični portret ruskega pisatelja Venedikta Jerofejeva, avtorja romana Moskva–Petuški, saj je Pawlikowski njegovo življenjsko zgodbo prepletel z motivi iz romana in ustvaril svojevrstno filmsko popotovanje skozi rusko literaturo, družbo in zgodovino (dokumentarec mu je prinesel mednarodnega emmyja in nagrado prix Italia).

Sledile so Srbske epopeje (1992), v katerih je pretresal nacionalistične težnje bosanskih Srbov med vojno v Bosni ter preplet političnega nasilja, zgodovinskih mitov in poezije; pred kamero je med drugim stopil Radovan Karadžić.

Pawlikowski je protislovja med posameznikom, ideologijo in danim zgodovinskim trenutkom razprl še v dokumentarcu Na poti z Žirinovskim (1995), v katerem je spremljal ruskega nacionalističnega politika Vladimirja Žirinovskega na predvolilnem potovanju po Volgi. Ti dokumentarci so bili zanj »filmska šola«, je dejal, saj je »resničnost prikazoval s pomočjo metafor, tako da sem iskal ljudi in situacije, ki so bile same po sebi dobre zgodbe«. Prav zato mu »prehod k igranemu filmu ni predstavljal radikalnega preloma«, je pojasnil v Cannesu.

Film Moje poletje ljubezni je širši javnosti predstavil igralko Emily Blunt, ki je s premožno najstnico Tamsin ustvarila eno od svojih prvih filmskih vlog. FOTO: promocijsko gradivo

Vrnitev na Poljsko

Metoda, s katero je Pawlikowski pristopal k dokumentarcem, se je mojstrsko prelila tudi v njegove igrane celovečerce, začenši z Zadnjim zatočiščem (2000), v katerem je usmeril pogled k mladi ruski priseljenki, ki z desetletnim sinom obtiči v britanskem azilnem sistemu – oziroma opuščenem obmorskem letovišču –, pripoved pa se razmahne v preiskovanje negotovosti in občutka tujstva ter kritiko birokratske brezbrižnosti.

Štiri leta zatem se je režiser podpisal pod Moje poletje ljubezni, film o prijateljstvu najstnic iz izrazito raznorodnih družinskih in socialnih okolij, med katerima se spletejo niti očaranosti, hrepenenja, razrednih trenj in manipulacij (film je širši javnosti predstavil igralko Emily Blunt, ki je s premožno najstnico Tamsin ustvarila eno od svojih prvih filmskih vlog). Leta 2011 je sledila predelava romana Douglasa Kennedyja Ženska iz petega okrožja, psihološki triler z Ethanom Hawkom in Kristin Scott Thomas, v katerem se Pawlikowski sprašuje o krivdi, odpuščanju in odrešitvi.

V sekciji Posvečeno si bo mogoče ogledati vse tri omenjene igrane celovečerce, pa tudi filma, ki ju je režiser ustvaril po vrnitvi na Poljsko leta 2012; šlo je namreč ne le za prelom v njegovem zasebnem in ustvarjalnem življenju (Pawlikowski danes med drugim živi v Varšavi, v četrti Mokotów, slabih petdeset metrov od kraja, v katerem je odraščal), ampak tudi za poglabljanje in razširjanje tem, ki so ga zaposlovale že prej, za nekakšen razcvet, korak nazaj in naprej hkrati (»polovico življenja poskušaš od nekod pobegniti, drugo polovico pa se želiš nekam vrniti«, je dejal o tem obdobju).

Na Poljsko se je vrnil, da bi posnel film Ida (2013), v katerem se je od razmeroma neposrednega obrnil k izčiščenemu, elegantno formaliziranemu in poetičnemu filmskemu jeziku, predvsem pa k pokrajinam in usodam, zaznamovanim z zgodovino, pri čemer ta nikdar ni kulisa, temveč je osnovno gonilo pripovedi in preobrazb posameznikov, tisto, kar vstopa oziroma se neobhodno zažira v naše želje, ljubezen, svobodo in odgovornost.

Očetnjava je Pawlikowskemu letos v Cannesu znova prinesla nagrado za najboljšo režijo. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters

Teža neizrečenega

Ida, za katero je Pawlikowski prejel oskarja za najboljši tujejezični film in pet nagrad Evropske filmske akademije, pred nas privede mlado redovniško pripravnico, ki na Poljskem v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja odkrije svoje judovsko poreklo in se z odtujeno teto Wando odpravi po sledeh temačne družinske preteklosti.

Gre za film elips, za težo zamolčanega, težo neizrečenega, za vrhunski zamah zadržanosti, ki ga Pawlikowski uporabi tudi v sloviti Hladni vojni (2018), z glasbo prežeti ljubezenski zgodbi med pevko in glasbenikom, ki se v petnajstih letih razmahne med povojno Poljsko, Berlinom, Jugoslavijo in Parizom. Ljubezenski, pravim, a gre predvsem za nezmožnost in neizpolnjenost, za ljubezen, ki je premočna, da bi se ji odpovedali, a preveč protislovna, da bi v njej zaživeli, pa tudi za čase, nenaklonjene milini, nenaklonjene mehkobi.

Film, ki je Pawlikowskemu prinesel pet evropskih filmskih nagrad ter nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Cannesu, je posvečen režiserjevim staršem in navdihnjen z njuno življenjsko zgodbo, zaznamovano s številnimi ločitvami in ponovnimi srečanji, ki naj bi bila »temeljni kamen« režiserjevih zgodb.

Hladna vojna je režiserju prinesla pet evropskih filmskih nagrad in nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Cannesu. FOTO: promocijsko gradivo

Za vlogo pevke Zule je Pawlikowski izbral Joanno Kulig, s katero je pred tem sodeloval že pri Ženski iz petega okrožja in Idi; igralka se je na snemanje pripravljala več mesecev ter ob tem živela in vadila s poljskim folklornim ansamblom Mazowsze, ob izidu filma pa dejala, da ji režiserjev način dela omogoča »neverjetno ustvarjalno svobodo«, kajti že ob prvem srečanju ji je dejal, da ima rad igralce z občutkom za muzikalnost, pozneje pa jo je spodbujal, naj igre ne razume kot psihološko razčlenjevanje lika, temveč kot glasbeni nastop, odprt za improvizacijo.

Tudi Pawlikowski je na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu pojasnil, da se poskuša izogibati prizorom, katerih edini namen je razlaganje zgodbe, in filme raje gradi iz gest in podob, svoj postopek pa je opisal kot nenehno destiliranje, odstranjevanje vsega odvečnega.

Ime česa je Thomas Mann

Klesanje in odstranjevanje odvečnega je očitno tudi v režiserjevem najnovejšem igranem celovečercu Očetnjava (Ida in Očetnjava sta dolgi 82 minut, Hladna vojna le šest minut več, kar je v času vse daljših filmskih spektaklov dobrodošla osvežitev), sklepnem delu z Ido začete trilogije, v katerem se Pawlikowski s pisateljem Thomasom Mannom in njegovo hčerjo Eriko odpravi na popotovanje po povojni Nemčiji, po spominu, identiteti, pripadnosti in ljubezni.

Gre za vrhunski uvid v krhkost družinskih, družbenih in političnih vezi ter njihovo postopno razkrajanje, ki bo v okviru Liffa na ogled v sekciji Predpremiere in je Pawlikowskemu letos v Cannesu znova prinesel nagrado za najboljšo režijo. Hudičevo zasluženo.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅