Novi župan se bo ukvarjal s starimi težavami

Po štajerskem novem letu, martinovem, se bodo Mariborčanke in Mariborčani odpravili na volišča, da izvolijo novega župana ali županjo drugega največjega mesta v državi. S štirimi vodilnimi kandidati po anketah oziroma raziskavah javnega mnenja smo opravili soočenje v Delovem studiu.

V Mariboru se je dosedanji župan Saša Arsenovič, ki je mestno občino vodil dva mandata, odločil, da se za nov mandat ne bo potegoval. Kot prvi pretendent se je že spomladi javnosti prek družbenih omrežij ter obiskov četrti pozicioniral Bor Greiner, ki v lokalno politiko prihaja iz medijskega sveta. V njem si je ustvaril prepoznavnost, ki mu je s premišljenim delovanjem v pol leta prinesla največjo potencialno podporo volivcev.

Poudarja, da ne prihaja iz etablirane stranke, kar vidi kot prednost za volivke in volivce. Za navidezno lahkotnostjo komuniciranja in polemiziranja se skriva premišljen pristop.

Bor Greiner je najresnejši kandidat za Arsenovičevega naslednika v anketah in raziskavah javnega mnenja. FOTO: Matej Družnik

Deseterica kandidatov za župana

Za župana oziroma županjo se bo v mestni občini Maribor potegovalo deset kandidatov: po izžrebanem vrstnem redu bo prvi na listi Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), sledijo pa Andrej Bauman (Marko Simenunović in skupina volivcev), Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Mitja Zgoznik (Resnica), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Matevž Frangež (Levica, Lista kolesarjev in pešcev ter Socialni demokrati), Aleš Ernecl (Stranka Straža – Katoliška narodna stranka), Katja Koren (Demokrati, SDS, NSi, Fokus), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) ter Bor Greiner (dr. Rudi Klanjšek in skupina volivcev).

Prvi zasledovalec je Matevž Frangež, ki ga javnost v zadnjih letih najbolj pozna kot državnega sekretarja v prejšnji vladi. Po tem, ko so mu ankete konec poletja namerile dobro podporo, tik za Greinerjem, se je odločil za kandidaturo v štajerski prestolnici s podporo SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev.

V vlogi državne sekretarke je nekdanja smučarka Katja Koren, ki na lokalnih volitvah za županjo Maribora nastopa s podporo strank vladajoče koalicije in bi bila v primeru izvolitve prva županja po Magdaleni Tovornik po več kot treh desetletjih.

Kot četrti pretendent je javnost prepričal nekdanji novinar, zdaj pa poslovnež Andrej Bauman, ki je v zadnjem mandatu mestnega sveta član liste Arsenovič za Maribor.

Mesto mora poskrbeti za ključno razvojno infrastrukturo. Maribor ima majhen inkubator, potrebujemo večjega. Maribor nima tehnološkega parka, potrebujemo ga.

Matevž Frangež

Drugi kandidati za mariborskega župana so po izžrebanem vrstnem redu Matej Vodopivec, ki ga predlaga LPR – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, Andrej Matvoz (direktor Javne agencije za varstvo konkurence, ki ga podpira Gibanje Svoboda), Mitja Zgoznik (Resnica), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Aleš Ernecl (Stranka Straža – Katoliška narodna stranka) in zimzeleni kandidat Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope).

Motiv in dediščina v mestu

Štiri vodilne kandidate smo povabili v Delov studio na soočenje. Najprej nas je zanimal motiv, zakaj se potegujejo za župansko funkcijo, kot prvi je odgovarjal Matevž Frangež: »O kandidaturi me je prepričala energija tega, kar zdaj poznamo kot zavezništvo za Novi Maribor, torej skupna vizija, ki smo jo pripravili z Levico, Listo kolesarjev in pešcev ter Socialnimi demokrati, ker menimo, da je čas za novo razvojno ambicijo mesta.« Pojasnjuje še, da mesto nazaduje po razvitosti, kar želi obrniti.

Stanovanjske problematike bi se vsak od kandidatov lotil po svoje, tudi z aktivacijo praznih mariborskih stanovanj - teh naj bi bilo osem tisoč. FOTO: Tadej Regent

Katja Koren želi Mariboru vrniti, kar ji je ta dal v času športne kariere; mesto ima rada, zato bi z različnimi izkušnjami lahko uspešno in odgovorno vodila »naše mesto«. Baumanu županovanje predstavlja največji življenjski izziv: »Preveč je obljub, zato potrebujemo nekoga, ki je operativno sposoben prevzeti to vlogo, povezati vse deležnike za boljši jutri.« Greiner pa kot ambicijo navaja, da želi Maribor vrniti Mariborčanom: »Po koncu mandata, enega ali dveh, želim, da se Maribor izvije iz tega občutka, da je pozabljen, da je od zadaj, da vse naredi na 80 odstotkov in da je mesto, ki ne uresniči svojega potenciala.«

Največ dosežkov odhajajočega župana je naštel Bauman, ki je opozoril na lepo urejenost zgodovinskega središča mesta: »Najbolj je treba pohvaliti sposobnost pridobivanja državnih in evropskih sredstev glede na to, da začnemo vsako leto z več kot 30 milijoni evrov primanjkljaja glede na zakonske obveznosti, ki jih ima občina.« Frangež je opozoril, da Maribor ni povsod enako lep. »Še več, v tem času smo lahko brali tudi o spornih praksah ter neenakomernem razvoju mesta in številnih porušenih odnosih.«

V mandatu župana Saše Arsenoviča se je gradilo, kar je dobro. Malo slabše je, da se je gradilo samo za nekatere. Še slabše je, da niso upoštevali mnenja ljudi.

Bor Greiner

Tudi Korenova je – ob čestitkah Arsenoviču za pogum, da je preuredil središče mesta – poudarila: »Je pa vseeno treba povedati, da smo mesto na koncu koncev ljudje, in pri tem ni bilo veliko razumevanja.« Greiner je Arsenovičeva mandata strnil s kratko formulacijo: »Dobro je, da se je gradilo. Malo slabše je, da se je gradilo samo za nekatere. Še slabše je, da niso upoštevali mnenja ljudi.« Nadaljeval je z razmišljanjem, da spreminjanje stvari »na silo in brez upoštevanja mnenja ljudi« ustvari občutek šerifovanja ter odtujenosti mesta do ljudi.

Bauman je na kratko repliciral: »Zdravstveni postaji Tezna in Magdalena sta bili verjetno narejeni za vse, ki pomoč potrebujejo.« V poznejših replikah in mnenjskih razhajanjih se je pokazalo, da je bil Greiner najpomembnejša tarča očitkov njegovih konkurentov; ostala trojica je med seboj komunicirala bolj spoštljivo ter z manj grajami.

Aktivacija stanovanjskega sklada

V obeh Arsenovičevih mandatih so bile največje in najodmevnejše investicije izvedene v mestnem središču. Kandidatka Katja Koren opozarja, da vsi znotraj mestne občine še nimajo tekoče vode, med prioritetami pa je omenila popravilo mestnih cest. »Treba je poslušati in graditi infrastrukturo, ki jo imamo v mestu, ki bo namenjena prebivalcem, ne pa temu, da na koncu mandata postavimo spomenik,« je dejala in napovedala sodelovanje z mestnimi četrtmi ter krajevnimi skupnostmi pri določanju prioritet.

Za Baumana so na prvem mestu šole in vrtci: »Nekatere šole so v zelo slabem stanju. Energetska obnova, statična obnova, gradnja novih šol tam, kjer je to nujno, nove telovadnice, prometna ureditev, ki je bila v zadnjem obdobju narejena tudi nekoliko ad hoc,« je naštel nekatere prioritete. Mednje sodi tudi zapiranje mestnega središča za promet: Bauman se je zavezal, da v strogem središču mesta ne bodo več zapirali ulic in ukinjali parkirnih mest, dokler ne bodo zgradili ene od garažnih hiš.

Pomanjkanje parkirišč je ena osrednjih tem volilnega boja. FOTO: Tadej Regent 

Greiner svoje mesto dojema kot mesto več jeder: »S stališča upravljanja je največji izziv, da so to nepovezane celote. Med problemi, ki jih Mariborčani najbolj čutijo, pa je javni promet na prvem mestu.« Prav tako poudarja stanovanjsko problematiko, pri kateri ugotavlja, da »Maribor postaja predrago mesto za življenje«. Poudaril je tudi pomen vrnitve praznih stanovanj na trg skozi mariborski javni holding: »Potem pa se je absolutno treba vprašati, ali smo še lahko mesto, če mladi nimajo pogojev, da tu ostanejo. Ker potem mesto nisi dolgo, če se prebivalstvo manjša.«

Če želimo aktivirati prazna stanovanja, bomo zanje določili, recimo, višje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Katja Koren

Korenova vidi spodbudo za povečanje interesa za oddajanje praznih nepremičnin tudi skozi segmentacijo nadomestil za stavbna zemljišča: »Če želimo aktivirati prazna stanovanja, bomo zanje določili, recimo, višje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.« Omenila je tudi možnost večje aktivacije stanovanjskega sklada pri posredovanju, enako stališče je zavzel Bauman: »Stanovanjski sklad mora imeti aktivnejšo vlogo in biti tisti vmesni člen, ki bo tem starejšim ljudem, ki imajo prazna stanovanja in jih ne oddajajo, pomagal pri pripravi pogodbe.«

Prav tako bi Bauman gradil kadrovska stanovanja za deficitarne poklice. Frangež pa glede mladih in stanovanj opozarja, da zgolj gradnja ni dovolj: »Za zdaj se prodajajo nova stanovanja v Mariboru tudi za pol milijona evrov. Kdo si to lahko privošči?« Po Greinerjevem mnenju, da drugi akterji iz vlade in mestnega sveta niso naredili nič, da bi bil stanovanjski fond dosegljiv, so se kandidati spustili v vnovično polemiko.

Po dveh mandatih se Saša Arsenovič sam poslavlja od županske funkcije, tudi o njegovi dediščini so spregovorili naši sogovorci. FOTO: Mediaspeed.net

Avtobusi in strankokracija

Analizirali smo tudi odnos do prestolnice, ki je v mislih Mariborčank in Mariborčanov pogosto vzrok za slabše življenjsko okolje. Bauman je omenil realno težavo prenizkega financiranja občine, zaradi česar se je nabralo za okoli 200 milijonov evrov neizplačanih zakonskih obveznosti države, ter opozoril, da se bo celotna politika morala zavedati, da potrebujemo močan Maribor: »Ne nazadnje smo odgovorni tudi sami – univerza in gospodarstvo sta slaba povezana, zato mora občina pri tem imeti ključno vlogo. Biti mora vezni člen.«

Precej misli se je kresalo ob ureditvu javnega prevoza v štajerski prestolnici. FOTO: Tadej Regent

Kandidatka poudarja, da mora biti mesto samoodgovorno za svoje projekte, Frangež pa verjame, da je Maribor »sposoben in dovolj močan«, da sam poskrbi za svoj razvoj. »Šestdeset kilometrov oddaljeni Gradec je središče ene najrazvitejših evropskih regij. Tudi Maribor ima vse to. Treba pa je začeti sprejemati prave odločitve, pravim stvarem dati pravo prioriteto.«

Greiner opozarja, da prestolnica ni kriva, da je Maribor v 90. letih izgubil industrijo, slabo financiranje pa je zgodovinska krivica: »Sistem bi jo lahko popravil. Kdo je sistem? Strankokracija v Sloveniji.« Nadaljeval je s trditvijo, da druga največja mestna občina potrebuje nestrankarskega in resnično neodvisnega kandidata: »Definicija neumnosti pa je pričakovati, da se bo z istim načinom, torej, 'prosimo stranke, da se bo kaj še popravilo', kaj spremenilo – ne bo se.« Na to se je odzval Frangež: »Sit sem teh neodvisnih kandidatov, ki so ne levo ne desno, potem pa se zgodijo logarji, pa stevanovići in vse to, kar v Sloveniji trenutno doživljamo.«

A ker je ob zagovarjanju pomembnosti sodelovanja z vlado Frangež za prikaz uspeha uporabil podatek, da so v času prejšnje vlade »v Maribor alocirali, začeli, načrtovali projekte v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov«, si je prislužil začudenje Katje Koren in njen odgovor: »Bomo videli, kaj bo iz tega. Tudi kar se tiče realizacije.« Sledila je razprava kandidatov, v kateri je Bauman – kljub zagovarjanju izboljšanja kakovosti storitev javnega prevoza – pojasnil: »Če bomo imeli avtobus na 15 minut, to pomeni, da ne bomo financirali športa, kulture, sociale, gasilcev in drugih zadev, ki niso zakonske obveznosti mestne občine.«

Pripraviti se na investitorje

Ob javnem prometu so ena največjih težav prebivalcev in zaposlenih v štajerski prestolnici parkirišča – tako v središču mesta kot v bivalnih soseskah. Kandidati so se strinjali, da so nujne garažne hiše in začasna parkirišča, več različnih mnenj je bilo pri vprašanju, ali bo Zlata lisica še kdaj izvedena na Pohorju: Frangež je ocenil, da je na stari progi verjetno žal ne bodo več izpeljali. Bauman, ki je tudi sam sodeloval pri gospodarskem odboru prireditve, pa je s težkim srcem rekel, ne.

Kandidat Matevž Frangež iz SD ima podporo Levice in Liste kolesarjev in pešcev. FOTO: Mediaspeed.net

Greiner je omenil vrnitev blagovne znamke in kombinacijo zvenečega imena z novimi vsebinami; kot primer je navedel kolesarstvo, ki že domuje na Pohorju. Katja Koren ni odgovorila z »da« ali »ne«. »Mislim, da bi si Maribor zaslužil, da Zlato lisico dobi nazaj, kar ni neizvedljivo.« Je pa sama pozneje v soočenju pokazala, da se zaveda tudi finančne realnosti političnih napovedi: »Mogoče polovica tega, kar zdaj govorimo, ne bo izvedljivo.«

»Karkoli zahteva gospod Stevanović, me ne zanima,« je bil iskren odgovor Frangeža na vprašanje, ali bi se strinjal z vrnitvijo Pravoslavne cerkve svetega Lazarja na Trg generala Maistra, če bi tako zahteval predsednik državnega zbora. Enako se z vrnitvijo ne bi strinjal Bauman, Korenova pa se do morebitne vrnitve ni želela opredeliti.

Bolj določni so bili kandidati in kandidatka pri vprašanju razvoja mesta v prihodnosti: Frangež je poudaril izkušnje, ki jih je pridobil kot državni sekretar, ter napovedal ustanovitev mestne pisarne za odnose z investitorji. »Mesto mora poskrbeti za ključno razvojno infrastrukturo. Maribor ima majhen inkubator, potrebujemo večjega. Maribor nima tehnološkega parka, potrebujemo ga.«

Prav tako je navedel, da investitorji pričakujejo hitrost, dober odnos, pripravljena zemljišča in celovit servis, dober dobaviteljski grozd in podobno podporo: »Evropski trend se osredotoča na strateške tehnologije, pri čemer je Evropa v zadnjem obdobju zaostajala, izgubila svoje vodstvo v svetu: spet vzpostavimo tako razvoj kot proizvodnjo v Evropi. Trdim, da ima mariborska univerza veliko prednosti in da je čas, da te prednosti tudi uresničimo.«

Za županjo se poteguje nekdanja olimpijka Katja Koren, ki vrnitve Zlate lisice na Pohorje ni kategorično zavrnila. FOTO: Fotodokumentacija Dela

Katja Koren je poudarila, da mora iti občina nasproti podjetjem, ki v mestu že delujejo in se želijo širiti, s poenostavljenimi postopki: »Pri tem jim občina lahko pomaga s poenostavljenimi oziroma hitrejšimi postopki. Vemo, da se marsikdo spopada s to problematiko, ko želi nekaj narediti.« Prav tako meni, da so priložnosti v športu in spremljevalnih dejavnostih, naštela je celoletni športni turizem, rehabilitacije in zdravstvo ter športne tehnologije. Z njimi pričakuje multiplikativni učinek na prihodke.

Bauman je izpostavil lego ob avtocestnem koridorju, opozoril pa je tudi, da je v Mariboru premalo kakovostnih zemljišč:  »Ta bo treba komunalno urediti, ker veliki sistemi v Maribor ne bodo prišli, dokler ne bo zanje vse pripravljeno.« Greiner je zaključil, da je idej zelo veliko: »Pričakovati od župana, da se bo odločil, katera bo prava, je izgubljena zgodba, ker je šerifovanje od zgoraj navzdol slaba ideja. To so resni problemi.« Zavzema se za strateški svet, ki bi stvari pretehtal in se odločil za eno od idej: »Mariboru ne manjka idej in priložnosti.«

Kandidatu so v soočenju odgovarjali tudi na manj prijetna vprašanja o dosedanjih dosežkih in izkušnjah v politiki, poslovni preteklosti ter povezavi z državnozborskimi strankami. Predstavili pa so tudi prve ukrepe, ki bi se jih lotili v primeru izvolitve za župana oziroma županjo Maribora. Odgovore si lahko ogledate v prispevku na Delovi spletni strani.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅