Zima je vse bližje, tudi za avtomobile: katere gume so najboljše?

Temperature v zadnjih dneh opozarjajo, da zima ni več daleč, tudi za avtomobile. Zakonodaja od voznikov zahteva, da med 15. novembrom in 15. marcem svoja vozila opremijo z zimskimi pnevmatikami, seveda veljajo nekatere izjeme. S pomočjo agencije za varnost v prometu smo pripravili nekaj po našem mnenju koristnih informacij.

Kljub dnevnim temperaturam, ki ob jasnih in sončnih dneh lahko dosežejo 10 stopinj ali več, so noči in jutra že hladni, vsaj za pokušino je ponekod višje že zapadel sneg. Ko gre za avtomobil, tako lastnik že mora vsaj razmišljati o zimski opremi. Nekateri radi te stvari opravijo malce prej, da se izognejo gneči. A če velja, da se z zimskimi pnevmatikami smemo voziti tudi po 15. marcu, se z letnimi po 15. novembru po zakonu pač ni dovoljeno, razen v primeru, da imate v prtljažniku ustrezne snežne verige. Zavlačevanje s preobuvanjem avtomobila v zimske pnevmatike zato ni priporočljivo – ne glede na vremenske razmere.

Kaj pravzaprav zahteva zakonodaja? Da so od 15. novembra do 15. marca na avtomobilu nameščene zimske pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S, M.S ali M&S ali piktogram »simbol snežinke«. Sem sodijo tudi ustrezne celoletne pnevmatike z oznako all sesason M+S.

Zakon dovoljuje, da na vozilu pustimo letne pnevmatike, vendar le, če imamo v njem ustrezne verige, verigam enakovredne pripomočke ali naprave za pogonsko os (in je profil pnevmatik globok vsaj 3 milimetre). Ampak to res ni priporočljiva rešitev. Verige je namreč treba natakniti, ko se začne sneg oprijemati ceste, in hkrati upoštevati največjo dovoljeno hitrost 50 km/h. Poleg tega je kar nekaj modelov platišč takih, da verig nanje ni mogoče namestiti. Hkrati velja opozoriti, da letne pnevmatike pri nizkih temperaturah (še zlasti pod 7 °C) hitro izgubljajo svoje lastnosti, saj gumena zmes otrdi. Zato tudi vožnja po suhi ali mokri cesti z letnimi pnevmatikami pri nizkih temperaturah ni enako varna kot pri višjih.

Izjema pri zahtevi za zimsko opremo velja za priobalni pas države, tam lahko vozniki vse leto vozijo z letnimi pnevmatikami, je pa pogoj, da je globina kanalov dezena tudi na teh vsaj 3 milimetre.

Zimske pnevmatike same po sebi še niso dovolj, ne smejo namreč biti preveč obrabljene. Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti po zakonu globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike z glavnimi kanali, globokimi manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

Prej smo omenili celoletne pnevmatike, za katere se vsaj po nekaterih ocenah odloča čedalje več kupcev. Razlogov je več, vsekakor so to milejše zime, manjši stroški vulkanizerja, pa tudi vse boljši izdelki, ki vsaj v nekaterih primerih dobivajo višje ali visoke ocene. Podatka, kolikšen je njihov tržni delež v primerjavi z letnimi in zimskimi pnevmatikami, nam žal ni uspelo pridobiti.

Test zimskih pnevmatik

Test zimskih pnevmatik

Ko smo o njihovi primernosti povprašali na agenciji za varnost prometa, so nam odgovorili, da se sodobne celoletne pnevmatike po svojih lastnostih vse bolj približujejo zimskim, zlasti tistim, ki nimajo simbola gore s snežinko in so namenjene manj zahtevnim zimskim razmeram. Kljub temu jih je po njihovem mnenju bolje razumeti kot kompromis kot pa idealno »obutev« za vse razmere. To velja zlasti za voznike, ki so pogosto na cesti ali se morajo na pot odpraviti tudi v zahtevnih vremenskih razmerah. Na AVP tako svetujejo, da izbiro pnevmatik prilagodimo svojim mobilnostnim potrebam, voznim navadam in razmeram, v katerih najpogosteje vozimo.

Objavljamo tudi testa AMZS dveh velikostnih kategorij zimskih pnevmatik in enega celoletnih pnevmatik manjše velikosti. Razvrščene so na podlagi skupne ocene, vsak pa si jih lahko ogleda po posameznih kategorijah (različne razmere, obraba), ki so zanj morda bolj pomembne ali odločilne.

Test celoletnih pnevmatik 

Pri zimskih pnevmatikah je kot vselej mogoče reči, da je kar nekaj zelo dobrih oziroma zelo priporočljivih, precej zelo solidnih, so takšne, ki jih test priporoča le z omejitvami, še naprej ne manjka izdelkov sicer bolj ali manj slabo poznanih znamk, ki jih testniki odsvetujejo. No, kakšna med slednjimi tudi ni popolna novinka. Kakorkoli, za ponazoritev povejmo, da se je v kategoriji večjih zimskih pnevmatik avtomobil pri zaviranju na mokrem asfaltu z najboljšo gumo zaustavil 18 metrov prej kot z najslabšo.

Uravnoteženost je pomembna za skupno oceno, a morda je za posameznika bolj pomembna katera od posameznih kategorij skupne ocene. FOTO: Marc Wittkowski/ADAC

Kar zadeva test celoletnih gum, so pri AMZS poudarili, da je (majhna) dimenzija, ki so jo preizkusili, pri novih avtomobilih resda vse redkejša, vendar jo še vedno ima veliko starejših vozil, ta mera je na sekundarnem trgu (za menjavo gum) še naprej ena najbolj prodajanih. Drugače kot še pred leti je tudi v testu celoletnih pnevmatik že kak izdelek, ki ga zelo priporočajo, kar nekaj je solidnih, so pa seveda tudi mnogi slabi. Pri tem testu so sicer opozorili, da v času opravljanja v tej velikostni kategoriji nekateri od uveljavljenih proizvajalcev najnovejših modelov celoletnih pnevmatik niso ponujali v manjših velikostih, s prejšnjimi izdelki pa so se odrezali slabo.

668 prekrškov in 27 nesreč

Globa 40 evrov je predpisana za voznike, ki v zimskih razmerah (ali po 15. novembru) na vozilu nimajo predpisane zimske opreme, vendar s tem ne povzročajo neposrednega zastoja ali ovir v prometu. Globa 500 evrov in 5 kazenskih točk pa vas doleti, če zaradi neustrezne opreme ovirate ali onemogočate promet drugih vozil (na primer, če z letnimi pnevmatikami obtičite na zasneženi cesti).
Kot so nam povedali na policiji, so v lanski zimski sezoni ugotovili 668 kršitev, kar je bilo bistveno več kot leto prej (587), a zelo blizu zimski sezoni 2023/24, ko je bilo tovrstnih prekrškov 682.
Pomemben je tudi podatek, da je bilo v lanski zimski sezoni ugotovljenih 27 teh kršitev v prometnih nesrečah, to je bistveno več kot v prejšnjih dveh sezonah, ko jih je bilo 17 oziroma 19.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅