Predsednik Izraela mandat za sestavo vlade podelil Gadiju Ajzenkotu, nekdanjemu poveljniku vojske
Bližnji vzhod
Sledila naj bi dolgotrajna pogajanja
7. november 2026 ob 21.54 • Tel Aviv - MMC RTV SLO, Reuters
Izraelski predsednik Jicak Hercog je mandat za sestavo vlade podelil Gadiju Ajzenkotu, tekmecu premierja Benjamina Netanjahuja. Noben ob obeh blokov na volitvah sicer ni pridobil dovolj podpore za sestavo vlade.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Netanjahujeva versko-nacionalistična koalicija je na volitvah 27. oktobra izgubila večino v parlamentu, a ohranila najmočnejši položaj.
Oglas
Opozicijski izzivalec Ajzenkot, nekdanji poveljnik vojske, je medtem zavrnil sodelovanje s strankami palestinskih državljanov Izraela, katerih podporo potrebuje, da doseže večino v knesetu.
Kljub temu so arabski oziroma palestinski politični voditelji Ajzenkota predlagali za mandatarja, saj politike Netanjahuja in njegovih skrajno desnih zaveznikov označujejo za rasistične.
Podelitvi mandatarstva Ajzenkotu naj bi sledili tedni pogajanj. Ajzenkot ima sicer za sestavo vlade na voljo 28 dni z možnim 14-dnevnim podaljškom.
Tri malo verjetne možnosti za Ajzenkota
Ajzenkot bi lahko oblikoval manjšinsko vlado s podporo palestinskih strank, ki ne bi bile del koalicije, lahko bi oblikoval koalicijo z ultraortodoksnimi strankami, ki jih je z zavezniki v preteklosti že zavrnil, lahko pa bi tudi sestavil vlado enotnosti z Netanjahujem.
Analitiki po poročanju Reutersa pravijo, da so vse tri možnosti malo verjetne. Če Ajzenkotu ne uspe sestaviti vlade, lahko to poskusijo drugi kandidati. Rok za to je okoli 100 dni. Če v tem obdobju nikomur ne uspe, se izvedejo nove volitve.
Netanjahujev stranka Likud je osvojila največ mandatov, in sicer 27 v 120-članskem parlamentu, skupaj s partnerji pa je Netanjahujeva koalicija osvojila 53 sedežev, medtem ko je za večino potrebnih 61.
Druga največja stranka je Ajzenkotova stranka Jašar, ki je osvojila 21 sedežev, njegova koalicija skupaj pa 48. Dve stranki, ki predstavljata izraelske palestinske državljane, so osvojile 19 sedežev, največ doslej.
Ajzenkot, 66-letni potomec priseljencev iz Maroka, bi v primeru sestave vlade postal prvi izraelski primer iz skupnosti mizrahi, ki jo sestavljajo Judje po rodu iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
V politiko je vstopil šele leta 2022. Po napadu palestinskih skupin 7. oktobra 2023 je kratek čas sodeloval v Netanjahujevem vojnem kabinetu, nato pa se je vrnil v opozicijo.
Netanjahuja, ki ga Mednarodno kazensko sodišče obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi, je Ajzenkot kritiziral tudi zaradi vodenja vojaške kampanje v tem delu okupirane Palestine, prisegel je, da z njim ne bi sodeloval v vladi.
Ajzenkot je kritiziral nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci na okupiranem Zahodnem bregu, ki je po letu 2023 močno naraslo.
Ajzenkot hvalil uporabo nesorazmerne sile nad civilnimi cilji
Ajzenkot se je v predvolilni kampanji hvalil s svojim vojaškim delovanjem in iznajdbo t. i. Dahijske doktrine, v skladu s katero se izraelska vojska na napade odzove z nesorazmerno silo in načrtnim pobijanjem civilistov in uničevanjem civilne infrastrukture.
Ajzenkot je to doktrino uporabljal kot poveljnik v času vojne proti libanonskemu gibanju Hezbolah v Libanonu leta 2006. Doktrina je dobila ime po predmestju Bejruta Dahija, ki jo je izraelska vojska z zračnimi napadi zravnala z zemljo.
Leta 2008 je Ajzenkot dejal, da bo v prihodnji vojni Izrael zoper libanonske vasi, iz katerih bi Hezbolah izstreljeval rakete, uporabil "nesorazmerno" silo. "Kar se je zgodilo v predelu Bejruta Dahija leta 2006, se bo zgodilo v vsaki vasi, z katere se bo streljalo na Izrael," je dejal Ajzenkot.
"Uporabili bomo nesorazmerno silo in povzročili ogromno škodo in uničenje tam. Iz našega vidika, to niso civilne vasi, ampak vojaška oporišča," je dejal za izraelski časnik Jediot Ahronot. "To ni priporočilo. To je načrt. In bil je odobren," je dodal Ajzenkot.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗