Se bo opisno ocenjevanje v prvem in drugem razredu spremenilo?

Slovenija

Ministrstvo podpira stališče o pogostejšem ocenjevanju znanja

7. november 2026 ob 16.21 • MMC RTV SLO, Prvi

Vse bolj razburja napovedna šolska reforma pod vodstvom ministra za izobraževanje Boruta Rončeviča. Na zadnjem strokovnem posvetu so udeleženci izpostavili vprašanje, kako zagotoviti, da ocene čimbolj realno odražajo znanje in napredek učencev in dijakov.

Foto: Pixabay
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Sindikat SVIZ je ostro nasprotovanje šolski politiki izrazil s peticijo, pod katero se je podpisalo približno 22.600 zaposlenih, šolniki in številni strokovnjaki s tega področja pa ministru očitajo predvsem napoved odprave devetletke brez analiz in razprav ter izključevanje pedagoške stroke iz strokovnega sveta, ki snuje reformo šolstva.

Oglas

Ti so med drugim ocenili, da opisno ocenjevanje v prvem in drugem razredu osnovne šole v trenutni obliki ni ustrezno, potrebne so spremembe, da bi sistem namesto kampanjskega učenja neposredno pred ocenjevanji spodbujal redno pridobivanje, preverjanje in izkazovanje znanja. Takšne ideje so lahko brez strokovnih analiz nevarne, poleg tega pa so učenci in dijaki zaradi velikega števila ocen, ki jih morajo pridobiti, že zdaj prepogosto pod stresom, pa meni nekdanji minister Vinko Logaj.

O ocenjevanju znanja se ne moremo pogovarjati z enega samega zornega kota, zato je pomembno, da pri dialogu sodelujejo učitelji, pedagogi, predstavniki staršev in različnih združenj, pravi član strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja ter ravnatelj OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Borut Stojilković. Na zadnjem strokovnem posvetu so udeleženci izpostavili vprašanje, kako zagotoviti, da ocene čim bolj realno odražajo znanje in napredek učencev ter dijakov. "Ocena je namreč pomemben pedagoškega procesa, ni pa njegov edini cilj. Učencem in dijakom mora pomagati razumeti, kaj znajo, kje so njihove priložnosti za napredek in aktera izboraževalna pot jim omogoča, da razvijejo svoje potenciale."

Opisno ocenjevanje, ki danes velja v prvem in drugem razredu, je bilo sprva zelo jasno zastavljeno, starš je točno vedel, kaj otrok zna in česa še ne, pravi državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar. "Potem pa je prišla neka paradigma, jaz temu rečem kvaziznanstvena paradigma, kjer so prepisali dobesedno te cilje, ki so razumljivi samo akademikom, ki so jih postavljali, in napisali dosega, delno dosega in ne dosega. Kaj so s tem dosegli? Tristopenjsko oceno, namesto petstopenjske, pa še nihče je ne razume."

Nepremišljene ideje o tem, da je treba opisno ocenjevanje odpraviti, so nevarne, razvojni psihologi in drugi strokovnjaki takšne odprave ne podpirajo, pa pravi nekdanji minister za šolstvo Vinko Logaj. "Marsikdo izhaja iz svoje izkušnje, ko je hodil v šolo, ko je bilo še številčno ocenjevanje. Pa vendarle je ocenjevanje en zelo zahteven del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki mora biti na nek način povezan tudi z učnimi načrti in samimi pristopi."

V prejšnjem mandatu smo to predebatirali s strokovnjaki, pedagogi in učitelji, še dodaja Logaj. Ministrstvo pa sicer zagovarja tudi stališče, da mora ocenjevanje postati bolj kontinuiran del učnega procesa in da bi učence ter dijake k rednemu delu in sprotnemu učenju spodbudilo pogostejše ocenjevanje znanja.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅