So kazni za parkiranje pred trgovinami upravičene?

Slovenija

Oddaja Koda bo na sporedu nekaj po 19. uri

7. november 2026 ob 15.51 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Kar nekaj voznikov je v zadnjem času dobilo kazen za prekoračen čas parkiranja na parkiriščih pred Lidlovimi trgovinami. Nekateri so prejeli zahtevek za kar 50 evrov. Sprašujejo se, ali je zgolj obvestilna tabla dovolj za sklenitev pogodbe.

Tabla pred parkiriščem. Foto: Koda
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Pred kar nekaj trgovinami Lidl je že nekaj časa uveden nov režim, parkiranje do 90 minut je brezplačno, nato pa se zaračuna štiri ali pet evrov na uro, odvisno od lokacije. Parkirnino je treba poravnati v 24 urah, drugače jim upravljavec parkirišča lahko izda zahtevek za dnevno nadomestilo v znesku 50 evrov. Čeprav obvestilne table ob vhodu stojijo, pa jih je ob prometni gneči zlahka spregledati, kar je na lastni koži izkusila tudi ena izmed potrošnic.

Oglas

Za 29 minut prekoračitve 50 evrov kazni

Naša sogovornica Jasna nam pove, da so se z družino iz Zagorja odpravili na izlet proti Bovcu in se v Lescah v Lidlu ustavili po nakupih. "Tam smo nakupili hrano za počitnice in pustili 90 evrov. To je bilo tretjega avgusta, kazen pa smo dobili šele po treh mesecih. Ker smo čas prekoračili za 29 minut, smo dobili račun za 50 evrov," pripoveduje Jasna. Poudarja, da so opozorilne table zelo slabo vidne: "Mi jih nismo opazili. Če bi jih videli, bi parkirnino seveda plačali."

Lidl: Sistem smo uvedli zaradi celodnevnih parkiranj

Pri podjetju Lidl uvedbo takega režima opravičujejo s tem, da želijo preprečiti ljudem, da bi avte pred njihovimi trgovinami puščali ves dan. S tem želijo zagotoviti dovolj parkirnih mest za kupce. Njihova parkirišča pa upravlja podjetje Nexobility Solutions, ki uporablja sistem pametnih kamer BetterPark. Te ob vstopu in izstopu posnamejo registrsko tablico vozila, njihova pooblaščena odvetnica pa nato domnevnim kršilcem pošlje zahtevek za plačilo, ki ga prekrškarji v svoje nabiralnike dobijo kar z navadno pošto. "Zdi se mi zelo sporno, da je pošta prišla z navadno pošto. Odvetniška pisarna dejansko sploh ne ve, ali je prejemnik pismo prevzel ali pa se je kje izgubilo. Poleg tega dopisu ni bilo priloženo nobeno dokazilo ali fotografija, da je bil naš avtomobil dejansko tam parkiran," je za Kodo povedala gledalka Jasna.

Iz podjetja Nexobility Solutions pa so med drugim povedali, da je "obračun nadomestila oziroma celo neposredne pogodbene kazni v primerih, ko uporabnik nepravilno uporablja parkirišče oziroma prekorači brezplačno obdobje, redna praksa večjih ponudnikov parkirišč v Sloveniji" ter da "pri dnevnem nadomestilu ne gre za "kazen", kot ga radi imenujejo uporabniki, ki prejmejo naše pozive. Naša družba je namreč zasebni upravljavec zasebnih parkirišč in kot taka ne izreka kazni oziroma glob, naše razmerje z vsakim uporabnikom pa je zgolj pogodbeno."

Tržni inšpektorat: Table so jasne in vidne

Z zadevo se je ukvarjal tudi tržni inšpektorat, ki je zoper podjetje Nexobility Solutions prejel več prijav, a je v okviru nadzorov na parkiriščih pri prodajalnah Lidl Slovenija ugotovil, da so uporabnikom na voljo informacije o pogojih uporabe, višini parkirnine, načinu plačila in posledicah neplačila. Ob tem poudarjajo, da odločanje o posameznih sporih med uporabniki in upravljavci parkirišč ni v njihovi pristojnosti.

Odvetnik Pohar: Takšni zahtevki so neiztožljivi

Pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so splošni pogoji poslovanja na takšnih parkiriščih pravno izjemno površni in nesorazmerni. Odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji poudarja, da je zaračunani znesek pravno vprašljiv: "Če na tabli piše, da se za vsako dodatno uro zaračuna nekaj evrov, potem ne moremo zatrjevati, da gre za sorazmeren ukrep, če se potrošniku na to zaračuna 50 evrov. Kadar gre za takšno neuravnoteženost med pravicami in obveznostmi ponudnika in potrošnika, govorimo o pogodbi, ki je nična." Pohar meni še, da bi se v zadevo moral ostreje vključiti tudi nadzorni organ. "Glede na stanje, kot ga vidim, so takšni zahtevki neiztožljivi. Po mojem mnenju bi moral tržni inšpektorat preučiti zadevo ne samo s stališča seznanjenosti potrošnikov, temveč tudi s stališča morebitne nedovoljene oziroma agresivne poslovne prakse," dodaja odvetnik.

Ali je pridobivanje podatkov o vozilih sploh dovoljeno?

Vozniki se pogosto sprašujejo tudi, kako lahko neko podjetje pridobi njihove osebne podatke. Kot razlaga informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik, podjetje lahko na podlagi registrskih tablic dobi podatke o lastniku vozila, če podjetje podatke potrebuje za uveljavljanje svojih pravic.

Več v Kodi v Dnevniku.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅