"Največkrat je morilec v knjigah čudovit, strasten, romantičen in zanimiv za ženske"

Dr. Eva Bertok, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Ljubljana, je skozi
Dr. Eva Bertok, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Ljubljana, je skozi "strastne izlive ljubezni" v literaturi orisala primere zalezovanja, ki ima v realnem življenju velike posledice. Foto: Tanja Mojzer
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Druga izvedba festivala Krimifest, ki je posvečen žanru kriminalk, trilerjev in detektivk, v šestih dneh ponuja veliko dogodkov na šestih lokacijah v Ljubljani.

Oglas

Prisluhnili smo trem posvetom strokovnih raziskovalcev, ki so potekali tretji dan festivala na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Vsi trije so zajemali resna področja kriminalitete, ki jih sicer velikokrat zasledimo v kriminalni literaturi, na žalost pa tudi v vsakdanjem življenju. Raziskovalci so nas opomnili, da zalezovanje, trgovanje z ljudmi in ljubezenska naklonjenost morilcem in izvajalcem moči nad drugimi, predstavlja kazniva dejanja in hudo kršitev človekovih pravic.

Bralci kriminalk so zahtevni, prepičljivo pisanje je ključno
"Zelo se nam je zdelo pomembno, da v festival kot je Krimifest vključujemo tudi strokovnjake za kriminologijo, generalno policijsko upravo, forenzike, kriminaliste, saj so kriminalke svojevrsten žanr, ki sicer tako kot druga literatura opisuje določena realna stanja in situacije. Tukaj imamo najtemnejše plati človeške psihe, nemoralna dejanja, patologijo. To je koristno tudi za same pisatelje, da bodo bolj realno opisovali zgodbe, s čimer bomo dobili še bolj realistične in relevantne kriminalke,"
razloži idejna vodja in soustanoviteljica Krimifesta, Maša Jelušič.

Po njenem mnenju mora biti dobra kriminalka napisana v zanimivem slogu, sama zgodba mora biti napeta, kredibilna pa je, če prikazuje čim bolj realne dogodke, ki niso preveč "v zraku". "Bralci kriminalk so zahtevni, zato je potrebno pomisliti na več zornih kotov in to poskušamo z našim festivalom ponuditi ljubiteljem tovrstne literature," še doda.

Dragan Petrovec se je skozi analizo akcijskih filmov in literature čudil
Dragan Petrovec se je skozi analizo akcijskih filmov in literature čudil "evforiji" nad zločinci. Foto: Tanja Mojzer

Pretkan morilec ali krut sadist, ampak, kako je strasten, zaljubljena sem!

V kriminalkah se zgodba velikokrat prične z goro komplimentov, s klici, na videz romantičnimi sporočili in čakanjem pred službo, kjer je simpatija storicla zaposlena. Ko odnos preraste v nenehen nadzor in srhljivo zasledovanje, se prava zgodba v resnici začne. Bralci ne moremo odložiti knjige, raziskovalcem iz Inštituta za krimonologijo pa ob branju takšnih zgodb velikokrat nehote zazvenijo vsi rdeči alarmi. "Največkrat je morilec v knjigah "oh in sploh" čudovit, strasten, romantičen, ženske padajo nanje, so zaljubljene do neba, presoja o tem, kakšen človek to je, pa ugasne. Zelo malokrat je ženska storilka, a tudi takrat ne pozabi biti seksi, tako kot smo to lahko videli v filmu Prvinski nagon (Basic Instinct) s Michaelom Douglasom in Sharon Stone," razlaga Dragan Petrovec, nekdanji profesor na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Petrovec je spregovoril tudi o obsojencih, ki v zaporu dobivajo na stotine ljubezenskih pisem. Takšen primer je bil, na primer, Josef Fritzl, ker je svojo hčer Elisabeth 24 let zadrževal v kleti. V zapor so mu pisale ženske in mu nudile moralno podporo. Petrovec omenja tudi vplivne moške, brigadirje, mornarje, vojake, marince, ki so v filmih in knjigah velikokrat prikazani kot vsemogočni, postavni, čudoviti, šarmantni, kot primerpa navedel Toma Cruisa v filmu Jack Reacher. Gledalec ali bralce dobi občutek, da so takšni moški vredni pozornosti, da so mamljivi, pogumni in jih vsi občudujemo. "Pri razbijanju glave z vprašanji, kaj je tako privlačnega na takšnih moških, da se nekatere ne morejo ubraniti njihovim čarom, moram priznati, da v vsem tem času nisem nič napredoval," pove.

Sprašuje se tudi o patologiji in normalizaciji nekaterih dejanj, ki smo jim vedno bolj priča v realnem življenju. "Politika to dokazuje, očitno tudi dovoljuje, kot da brez ubijanja ni tiste prave strasti, ni tega, kar ga žene v spopad. Ni nam več treba gledati akcijskih filmov in kriminalk, vse se dogaja pred našimi očmi, oblast izvaja nedemokratične zapovedi, vojne, takšne in drugačne bitke med državami."

Naša naloga je o tem čim več govoriti, da žrtve lahko prepoznajo vzorce zalezovanja

Posesivna ljubezen, ki se zdi lahko sprva prikupno romantična, sčasoma pa se pokaže s pavim obrazom, se v knjigah odslikava seveda iz realnega življenja. In pri tem ni nič nedolžnega. "V današnji družbi veliko perečih stvari normaliziramo in šele, ko pripelje do hude tragedije, pogledamo na zadevo z bolj resnimi očmi. Velikokrat se nam ob neprestanem pošiljanju sms-ov, e-mailov in sporočil v družbenih platformah, zdi stvar nedolžna in odraz prve ljubezni. pri starejših se nam zdi le oboževalec, tudi za nekdanjega partnerja se lahko zazdi da ga skrbi za nas. Vendar vpršaati se je treba, ali nekdanji partnerji imajo pravico do neprestanega vdora v naš osebni prostor? Zlasti, ko imata skupne otroke?" problematizira dejanje zalezovanja, raziskovalka dr. Eva Bertok.

Ob tem pohvali delo policistov, saj je med branjem sodnih spisov razbrala, da so policisti sami zaznali za zalezovanje in druga kazniva dejanja, ko je bilo prisotno nasilje v družini. "Stvari se pomikajo na bolje, vprašljivo pa je še vedno sodstvo, ki žrtvam morda ne prisluhne tako, kot bi moralo. Naša naloga je o tem javno govoriti, da se ozvestijo ti zelo nezdravi vzorci. Če jih prej prepoznamo, je manjša verjetnost, da bo česa hujšega," navaja Bertok.

Ne gre za skrb, ampak nezdrav vzorec vedenja
Pred nekaj leti so na Inštitutu za kriminologijo izvedli tudi raziskavo o prepovedi približevanja in ugotovitve so pokazale, da je tega v Sloveniji veliko. Ob tem ne pomislimo, kako se žrtvi a življenje obrne na glavo. V knjigah kdaj mimogrede preberemo, da se je glavna protagonistka preselila v drug kraj, morda celo drugo državo, ampak v realnosti zna biti to za žrtev zelo velika stvar. "Zalezovanje ni samo psihično izredno naporno, ampak žrtvi povzroči veliko škodo, saj ji rzušijo socialne stike. Ne upajo se iz stanovanja, ubirajo druge poti, nenehno so pod stresom, strahom. Velikokrat se pomen tega poskuša zmanjšati, ker naj bi šlo za izraz ljubezni, skrbi, spomina na preteklost, odgovornost do skupnih otrok, ampak dejansko moramo pogledati gola dejstva, da takšen vzorec vedenja ni zdrav," opozarja Bertok.

Raziskava na temo zalezovanja, izvedena na vzorcu tisočih oseb iz Slovenije, je pokazala, da se zalezovalci poslužujejo različnih metod in da so zelo vztrajni. Foto: Tanja Mojzer

Zalezovanje v realnosti: rezultati raziskave

Dr. Nežka Sajinčič je razkrila rezultate raziskave, izvedene septembra 2026 po celotni Sloveniji. Zajemala je oba spola, od osemnajstega do sedemdesetega leta, vzorec pa je zajemal tisoč oseb. Rezultati so pokazali, da so imeli v približno v enaki meri izkušnje z zalezovanjem moški in ženske, 55 odstotkov jih je navedlo, da je zalezovanje ogrožalo njihov občutek varnosti.

Podatki tudi kažejo, da se zalezovanja v 20 odstotkih lotevajo predvsem partnerji in nekanji partnerji, po pričakovanju pa je v internetnih aplikacijah in na družabnih omrežjih, največ zalezovalcev naključnih neznancev ter tudi nekdanjih prijateljev. Metode, ki so najpogostejše pri vzpostavitvi stika, so aplikacije, klici, sporočila, poizvedovanje o informacijah pri družinskih članih, osem odstotkov pa jih je bilo deležnih tudi zalezovanja na domu. Več kot osemdeset odstotkov jih je potrdilo, da so bila zalezovanja tako v digitalnem kot realnem svetu. Prav v toliko odstotkih primera niso prijavili policiji , medtem ko jih je dobrih 12 odstotkov izvedlo uradno prijavo.

Takšno in drugačno izkoriščanje, ki ga zasledimo v literaturi in filmih, je tudi v realnem življenju zelo pogosto. Marko Balažic: "Akterji so pri tem vedno bolj subtilni." Foto: Tanja Mojzer

Zaradi premišljenih prijemov se žrtve včasih ne zavedajo, da so izkoriščane

Na Krimifestu je beseda nesla tudi na problematiko ob razkritju organiziranega kriminala s trgovanjem ljudi, ki smo mu bili v medijih priča v preteklih tednih, ko so razkrili nelegalno tovarno tobaka v Lendavi z delavci iz Paragvaja. Navsezadnje so primeri prikrivanja, tatvine in ropi na ukaz, izvajanje dejanj pod prisilo in različni toksični odnosi ter izkoriščanja stalnica žanra kriminalk. Ti odnosi predstavljajo zgodbe, ki so "napete, temačne, skrivnostne, strastne,", ker je hoja po robu tako nepredvidljiva.

"Najbolj problematično pri trgovanju z ljudmi, predvsem se to kaže v veliki meri pri prostituciji, pa tudi različnih manualnih delavcih, je v tem, da so to največkrat ljudje, ki prihajajo iz zelo marginalnega dela prebivalstva, kjer jim je bilo izredno hudo in takšni ljudje imajo tako zelo razvrednoteno lastno vrednost, da se velikokrat ne počutijo izkoriščene. So primeri, ko so bile prostitutke prijavljene organom pregona in so same na sodiščih podajale izjave, da se jim ni godilo nič hudega, da so imele dovolj prostega časa. Da so jim dovolili na potovanje, domov k svoji družini, da so dobile plačilo in se zato niso počutile kot žrtve," je osvetljeval tematiko Marko Balažic.

Gre pa v teh primerih za nič drugega kot bolj subtilno obliko izkoriščanja, ki na prvi pogled ne daje vtisa prisile, čeprav gre za hude kršitve in kazniva dejanja. "Zanimiv je bil tudi primer, ko nam je sodnica razlagala, da so bile ženske celo ogorčene, da so jih na sodišču nazivali kot žrtve, ker se počutijo kot ponosne ženske, ki lahko s svojimi telesi počnejo, kar želijo, zraven tega pa še zaslužijo," navaja realen primer manipulacije s strani zvodnikov, ki je očitno žrtve lepo pripravil k svojemu delu.

Trgovanje z ljudmi ima kot kaznivo dejanje več nivojev. Čeprav se žrtev ne počuti izkoriščena, so dejstva iz vidika zakonodaje, da lahko gre za kaznivo dejanje. Foto: Tanja Mojzer

V mnogih primerih izkoriščanja je v ospredju obljuba po boljšem zaslužku. Pri prostituciji pa gre včasih tudi za čustveno vpletenost in sprva razmeroma normalen odnos, ki čez nekaj časa privede v prisilo, nasilje, ukaze in odvzem potnega lista. Tudi v gradbeništvu in gostinstvu je tega veliko. Izkoriščanje se dogaja tudi pri beračenju in celo trgovanjih s človeškimi organi, česar v Evropi ni toliko, kot drugod po svetu.

"Tisto zares brutalno sužnjelastništvo dandanes morda ni tako pogosto, čeprav ga je še vedno veliko in so žrtve tako zelo prestrašene in potisnjene v kot, da je to težko ugotoviti," ugotavlja Balažic.

Tudi v Sloveniji takšne oblike izkoriščanja

Zaključil je z dejstvom, da se to dogaja tudi v SlovenijI. Zaposlenih je veliko delavcev iz tujine, predvsem držav, kjer so zelo slabe razmere: "Nadzor je težko zagotavljati, ker delavci največkrat stvari ne upajo prijavljati, postopki so dolgotrajni, podjetja se zapirajo, odpirajo nova. Kar se tiče uradnega nadzora, imamo inšpektorat za delo, ampak inšpektorjev je toliko, da en pokriva okrog štiri tisoč delodajalcev. Toliko za občutek, da so tudi v Sloveniji zelo plodna tla za takšne oblike izkoriščanja. Kot rečeno, pa akterji vedno bolj posegajo po bolj subtilnih prijemih, kar žrtve niti ne opazijo."

Vabljeni tudi k ogledu oddaje Kaj ima ljubezen s tem, v kateri je tik pred Krimifestom tekla beseda o obsedeni ljubezni in napetosti, brez katere ne moremo nehati brati kriminalke ali gledati kriminalne serije. Voditeljica Vesna Milek je prenekatero skrivnost razvozlala s pomočjo Tadeja Goloba, ki ga najbolj poznamo po kriminalki Jezero, ki je obnorela tudi gledalce Televizije Slovenija (še vedno je vseh šest delov na voljo na RTV 365), Irena Svetek pa ji je pogrnila ščepec recepta o nastanku trilogije Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ, s katero je do popolnosti izpilila psihološko kriminalko s prvinami slovenske mitologije. Gostja je bila tudi Maša Jelušič, avtorica krimiromana Profesor je končno mrtev, hkrati pa je organizatorka in soustanoviteljica Krimifesta. Manjkal ni niti režiser Matevž Luzar, ki je režiral Jezero in najnovejši Trezor (na voljo prav tako na RTV 365), in je dokaz, da pri kriminalni seriji lahko sodeluje tudi več držav (Slovenija, Hrvaška, Črna Gora) in, da so lahko resnični dogodki še kako povod za scenarij in režijo napete kriminalke.

Kaj ima ljubezen s tem: Tadej Golob, Matevž Luzar, Irena Svetek, Maša Jelušič in voditeljica Vesna Milek.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅