Kandidati za župana prestolnice: Kaj potrebuje Ljubljana?

Pogled na Ljubljanski grad. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

V mestni občini Ljubljana po podatkih Sursa za leto 2024 živi približno 298.230 prebivalcev (okoli 144.670 moških in 153.560 žensk), kar občino uvršča na prvo mesto med slovenskimi občinami.

Oglas

Ker je Ljubljana tudi prestolnica Slovenije, ne preseneča, da je selitveni prirast pozitiven. Po podatkih Sursa je leta 2024 znašal 9,5 na tisoč prebivalcev. Povprečna starost občanov je bila 43,2 leta in tako nižja od slovenskega povprečja (44,3 leta). Med delovno sposobnim prebivalstvom občine (občani stari med 15 in 64 let) jih je bilo obravnavanega leta približno 69 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih, kar je manj od slovenskega povprečja (70 odstotkov).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah v tej občini, je bila v bruto znesku za približno 14 odstotkov višja od letnega povprečja mesečnih plač na ravni države, v neto znesku pa za približno 12 odstotkov višja.

Med tisoč prebivalci občine jih je 541 imelo osebni avtomobil, ki je bil star povprečno 10 let.

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin zastavili vprašanja, povezana z življenjem v njihovi občini. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora.

Murska Sobota

Novo mesto

Ptuj

Celje

Za župansko mesto se poteguje največ kandidatov glede na občino, kar petnajst. Med njimi sta dve kandidatki, 13 pa je kandidatov.

Matjaž Tomlje je nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik in kandidat stranke Resni.ca. Po izobrazbi je diplomirani arhitekt.

Aleš Primc je kandidat stranke Glas za otroke in družine. Diplomiral je iz filozofije, v mandatu, ki se izteka, pa je bil izvoljen za mestnega svetnika v mestni občini Ljubljana.

Marko Koprivc je kandidat SD-ja, po izobrazbi je magister politoloških znanosti. V svoji karieri je deloval kot mestni svetnik, poslanec državnega zbora in opravljal funkcijo državnega sekretarja.

Zoran Janković je že 20 let župan Ljubljane. Znova kandidira s podporo skupine volivcev. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist.

Klemen Boštjančič je kandidat Gibanja Svoboda in je javnosti znan predvsem kot nekdanji finančni minister. Tudi on je diplomiral iz ekonomije.

Apolonija Simon je akademska slikarka in profesorica na SŠOF-u Ljubljana. Kandidira s podporo stranke Vesna - Zelena stranka.

Jasmin Feratović je predsednik Piratske stranke Slovenija. Je inženir računalništva, trenutno pa je svetnik v mestnem svetu občine Ljubljana.

Aleksandra Repić kandidira s podporo skupine volivcev. Predstavlja se kot strokovnjak s področja medijev, spletni ustvarjalec in podjetnik.

Anton Rop bo na volitvah nastopil s podporo liste Ljubljana smo mi vsi. Je magister ekonomskih znanosti. Ima dolgo kariero v politiki, med drugim je bil tudi premier države, podpredsednik Evropske investicijske banke in minister.

Izidor Predan je diplomirani teolog. Na volitvah nastopa s podporo Krščanskosocialne unije.

Gregor Novak kandidira s podporo stranke Prerod. Je diplomirani pravnik in opravlja delo odvetnika.

Kajetan Bajt je kandidat stranke Zeleni Slovenije. Je diplomirani inženir strojništva.

Mojca Sojer, kandidatka stranke NSi, je diplomirana teologinja in mestna svetnica v ljubljanskem mestnem svetu.

Luka Mesec je sokoordinator stranke Levica in nekdanji minister za delo. Po izobrazbi je diplomirani politolog, trenutno pa je poslanec v državnem zboru.

Aleš Vrhovec je kandidat stranke SDS. Je diplomirani arhitekt in deluje kot samostojni arhitekt in urbanist.


Foto: BoBo

V Ljubljani je vedno več avtomobilov, pogoste so gneče na križiščih, javni promet pa je po prepričanju občanov prepočasen in premalo frekventen. Nekateri občani tudi menijo, da bi morala Ljubljana kot prestolnica imeti tudi nočne linije javnega prevoza. Kako bi vi uredili težave s prometom?

Matjaž Tomlje: Brezplačni mestni javni prevoz, povezan z izboljšanjem njegove hitrosti in pogostosti. Okrepili bomo avtobusne povezave v prometnih konicah, izboljšali povezave med četrtmi in na najbolj obremenjenih poteh zagotovili prednost na semaforjih in urejene vozne pasove. Parkirišča P+R morajo biti povezana s hitrimi in pogostimi linijami. LPP sicer že ima nočne linije, a le vožnje do polnoči in v zgodnjih jutranjih urah. Predlagamo nadgradnjo z rednimi povezavami tudi v vmesnem času, zlasti ob koncih tedna, in voznimi redi, ki bodo upoštevali večerne izmene in večje prireditve. Naloga države je, da vzpostavi šestpasovno ureditev ključnih avtocestnih odsekov okoli Ljubljane, naloge mesta pa so ob tem boljše upravljanje križišč, usklajeno delovanje semaforjev in premišljeno načrtovanje cestnih zapor. Uspeh redarstva bomo presojali po prometni varnosti in urejenosti javnega prostora. Pri manjših kršitvah brez ogrožanja naj se uporabi opozorilo, kadar zakon to dopušča, nevarna vožnja in zaparkiranje pločnikov in intervencijskih poti pa zahtevata dosledno ukrepanje.

Aleš Primc: Ljubljana nujno potrebuje hitro mestno železnico oziroma ljubljanski metro. Obstoječi železniški tiri že potekajo skozi mesto v več smereh, težava pa je, da po njih poteka predvsem tranzitni tovorni promet sever-jug in vzhod-zahod Evrope. Od tirov, ki tečejo čez središče mesta, občanke in občani nimajo nič razen hrupa in smradu. Te tire moramo uporabiti za pogost, hiter in točen mestni potniški promet, tranzitni tovorni promet pa preusmeriti na železniško obvoznico okoli Ljubljane. Kmalu po volitvah bomo organizirali referendum, na katerem bomo Ljubljančanke in Ljubljančani rekli NE tovornemu prometu čez Ljubljano in si vzeli te tire za svoj potniški promet. Zoran Janković je v 20 letih naredil prometni kaos v Ljubljani. Ljudje zjutraj stojijo v kolonah in popoldne spet. Izgubljajo čas, denar in živce. Javni promet mora biti hiter, pogost in poceni, da bo boljša izbira od avtomobila. Avtobusi morajo voziti bistveno pogosteje, tudi ponoči. Prometa ne bomo reševali z Jankovićevim parkirnim terorjem, ampak z garažnimi hišami po stanovanjskih soseskah in z boljšim javnim prometom.

Marko Koprivc: Promet je posledica načina razvoja mesta – kje ljudje živijo, kje delajo, kam se odpravljajo. V Ljubljani se stanovanja in službe ne razvijajo v središču, ampak na obrobjih. Za učinkovit promet je to izziv. Če je na cesti preveč avtomobilov, stojijo tudi avtobusi. Kaj so rešitve? Zgraditi več stanovanj, da se ljudem, ki v Ljubljani delajo, ni treba vsak dan voziti od drugod. Graditi je treba na urbanih območjih v bližini kolesarskih in LPP-jevih povezav. To je filozofija vsakega mesta, ki želi biti učinkovito. LPP mora biti hitrejši, pogostejši in bolje povezan s poslovnimi območji, kamor se vsak dan pelje na tisoče avtomobilov, LPP-linije pa po ena sama. LPP naj bo brezplačen – če želimo, da je prva izbira, naj cena ne bo ovira. Varne kolesarnice – standard pri novogradnjah, prenovah, treba jih je postaviti ob večjih javnih, komercialnih stavbah. Mesto mora delati za to, da ni samoumevno, da moraš imeti avtomobil za vsakodnevne poti.

Zoran Janković: V Ljubljani je registriranih že več kot 162.000 osebnih avtomobilov, poleg tega v Ljubljano prihaja več kot 150.000 dnevnih migrantov (približno 140.000 dodatnih vozil), kar pomeni, da je v Ljubljani dnevno 300.000 vozil, torej eno vozilo na vsakega prebivalca. Predvsem je treba spremeniti navade ljudi in jih spodbuditi, da uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti. Že danes je 62 odstotkov poti opravljenih peš, s kolesom ali javnim prevozom, naš cilj pa je 66 odstotkov. Načrtujemo nadaljnjo širitev in izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa, tudi v nočnem času. Trenutno so zadnji odhodi avtobusov z Bavarskega dvora ob 00.00, prvi jutranji pa ob 3.50. Povečali bomo prevozne zmogljivosti na ključnih prometnih koridorjih, s prenovo sheme linij in uvedbo novih tangencialnih pa bomo izboljšali povezanost posameznih delov mesta in dostopnost javnega prevoza. Uvajamo sistem hitrega avtobusnega prometa BRT z večjimi prevoznimi zmogljivostmi. Uvajamo tudi rumene pasove na vseh vpadnicah. Število potovanj z LPP-jem raste, letos bo imel že 38 milijonov potovanj po mestu in sedem milijonov v primestnem prometu.

Klemen Boštjančič: Ljubljana ne potrebuje še ene obljube o dvigu pretočnosti prometa, ampak manj izgub časa v prometu in več izbire pri mogočoih izbirah prevoza. Okrepili bomo LPP: več denarja, dvig frekvenc prihodov in odhodov avtobusov, nočne linije in trase po potrebah in meri potnikov. Kjer avtobusi zdaj izgubljajo največ časa, jim bomo ustvarili prednost. Na obrobju bomo zgradili več parkirišč P+R, da zmanjšamo število avtomobilov v mestu, in sklenili varno kolesarsko omrežje vseh 17 četrtnih skupnosti. Bolje bomo uskladili semaforje, zapore in obvoze, večje posege pa najprej preizkusili na digitalnem modelu mesta. Bolje najprej v simulaciji kot v živo. Dolgoročno načrtujemo gradnjo mestne železnice z linijama Stanežiče–Rudnik in Črnuče–Fužine, povezano s primestnimi linijami. Moj cilj je, da za vsakodnevne poti avtomobil ne bo več nujen, uspeh pa bomo merili v časovnih prihrankih v prometu.

Apolonija Simon: Ljubljano je treba razbremeniti čezmernega prometa in meščanom ter drugim omogočiti normalno premikanje po mestu – z javnim prevozom ali z lastnim avtomobilom, če je to potrebno. Prometna razbremenitev pa je tudi prispevek k izboljšanju zraka, ki je v Ljubljani čezmerno onesnažen. To bi dosegli s prestrezanjem dnevnih migracij na obrobju Ljubljane oz. čim bližje izvoru poti, z urejenimi prestopnimi vozlišči in hitrimi povezavami do ciljev potnikov. Na prednostnih povezavah bomo načrtovali petminutni interval v prometnih konicah, uvedli dve obodni avtobusni liniji med četrtmi in zagotovili uporabne nočne povezave. Neprekinjeni rumeni pasovi in prednost avtobusov na semaforjih bodo skrajšali zamude. Povezovali bomo avtobusni in železniški prevoz, izboljšali prestope, varne pešpoti in kolesarske povezave. Spremembe bomo načrtovali na podlagi meritev in s prebivalci. Podpiram tudi strokovno pripravo rešitev za morebitno ponovno uvedbo tramvaja, vendar moramo težave reševati takoj. Z okoliškimi občinami želimo vzpostaviti hitre proge avtobusnega primestnega prometa. Cilj je zanesljiva alternativa avtomobilu za prebivalce in dnevne potnike.

Jasmin Feratović: Na začetku mandata se bom lotil izvedbe prenove linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Uvesti je treba vsaj dve pravi krožni liniji, ki bi se popolnoma izognili središču mesta, in še od tri do štiri tengentne linije, ki bi povezovale posamezne mestne četrti brez poti skozi središče mesta. Uvedel bi tudi prave nočne linije, ki bi delovale po popolnoma novi shemi, ne kot nočna različica katere izmed obstoječih linij, temveč kot prav posebne linije s svojo traso glede na identificirane potrebe. Dolgoročno pa se zavzemam za uvedbo tramvajskih linij na vpadnicah.

Anton Rop: Kratkoročno: popraviti ceste, pločnike in kolesarske steze, bolje uskladiti zapore in povezati prekinjene kolesarske poti. Ločiti semaforje za pešce in kolesarje, omejiti skiroje, uvesti neposredne linije do UKC-ja, krožne in tangencialne linije LPP-ja, izboljšati točnost ter okrepiti nočne povezave.
Dolgoročno: Uvesti tirni promet in povezati mestni in primestni javni prevoz od Kamnika in Kranja do Grosupljega, Vrhnike in Logatca.
E-mobilnost: Bolje razporediti hitre in počasne polnilnice, urediti polnilnice za taksije in razširiti souporabo avtomobilov v naselja.
Parkiranje: obnoviti skupne garaže in omogočiti zadružno gradnjo garaž na obstoječih parkiriščih.

Mojca Sojar: Reševanje prometa je očitno eno izmed ključnih vprašanj tega volilnega časa. Odgovor pa je kompleksen. Razbremenitev prometa je treba začeti takoj, ker se je s tem očitno čakalo že 20 let. Širjenje cestišč, uvedba tramvaja ali dolgoročno metroja, uvedba mestnega vlaka po obstoječi železniški infrastrukturi, ureditev mirujočega prometa z več parkirnimi hišami (pod zemljo, kjer se da) v naseljih, še naprej spodbujanje kolesarjenja in ureditev kolesarskih prog, ustavitev vseh postopkov za gradnjo parkirne hiše pod tržnico – to je samo nekaj ukrepov, ki jih je treba začeti takoj izvajati. Nočne linije avtobusov ne bodo uredile prometa, uredile pa bi ga hitre linije avtobusov, ki ne bi vozile skozi center – avtobusni križ od Šentvida do Sostrega in od Črnuč do Dolgega mostu.

Luka Mesec: Promet v Ljubljani potrebuje spremembo prioritet. Naš cilj je, da bodo javni prevoz, kolesarjenje in hoja postali najpriročnejša izbira za vsakodnevne poti. Ljudje bodo avtomobil pogosteje pustili doma, če bodo lahko drugam prišli hitreje, udobneje in zanesljiveje s kolesom ali javnim prevozom. Zato bomo po vpadnicah uredili rumene pasove in povečali pogostost avtobusov, da bodo ti lahko vozili tekoče tudi ob prometnih konicah. Razširili bomo sistem P+R in po vpadnicah uvedli brezplačen javni prevoz, s čimer bomo ljudem olajšali prestop iz avtomobila na avtobus. Oživili bomo tudi nočne linije. Prestolnica potrebuje javni prevoz tudi za ljudi, ki se pozno vračajo z dela, druženja ali kulturnih dogodkov. Od prvega dne bomo pri vsaki prenovi ceste najprej določili prostor za pešce, kolesarje in javni prevoz. Hkrati bomo za vsako sosesko pripravili načrt, kako prebivalcem v 15 minutah zagotoviti dostop do temeljnih storitev, od vrtca in šole do zdravstvenega doma, trgovine ter zelenih in športnih površin. S tem bomo zmanjšali potrebo po vsakodnevnih vožnjah čez mesto in ljudem prihranili čas.

Foto: BoBo

Ali je Ljubljana turistično že prenasičena? Številni prebivalci opozarjajo, da je center mesta urejen na način, da ustreza turistom, prebivalcem pa ne. To je: (pre)visoke cene v restavracijah in lokalih, preveč trgovin s spominki, izumiranje tradicionalnih trgovin, (pre)številni airbnb-ji, hoteli in hotelčki. Kakšno je vaše stališče oziroma, kako bi se lotili tega problema?

Matjaž Tomlje: V najbolj obremenjenih delih mestnega središča je ravnotežje med turizmom in vsakdanjim življenjem prebivalcev porušeno. Razvoj turizma mora biti podrejen kakovosti življenja v mestu. Mestno središče mora ohraniti stalne prebivalce in storitve, ki jih potrebujejo za vsakdanje življenje. Pri kratkotrajnem turističnem oddajanju bomo podpirali dosledno izvajanje zakonskih pravil in sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi, z jasnim ciljem ohranjanja stanovanj za dolgoročno bivanje. Zato predlagamo projekt "Ljubljana sofinancira tvoje prvo stanovanje", ki ga bomo povezali z dodatno stanovanjsko ponudbo in dostopne možnosti dolgoročnega najema. Stanovanjske politike ne moremo omejiti na urejanje turističnega oddajanja; ljudem moramo omogočiti, da si v Ljubljani ustvarijo dom. Pri poslovnih prostorih v mestni lasti bomo z javnimi in preglednimi merili podpirali dejavnosti, ki ohranjajo uporabno in raznoliko mestno središče. Na visoke cene bomo odgovarjali z ukrepi za pošteno konkurenco. Pri načrtovanju novih hotelskih zmogljivosti bomo preverjali vpliv na stanovanjsko rabo, promet in v odločanje vključili prebivalce.

Aleš Primc: Ljubljana mora biti najprej mesto za Ljubljančanke in Ljubljančane. Turisti so dobrodošli in turizem je pomemben. Toda težava niso samo turisti, ampak tudi hitro naraščanje števila tujcev. Povečevanje števila tujcev je pomemben razlog za visoke cene stanovanj v Ljubljani. Po mojem mnenju se moramo vprašati, kolikšno rast števila tujcev Ljubljana še zmore stanovanjsko, infrastrukturno in integracijsko. Tujci predstavljajo že okoli 16 odstotkov prebivalcev Ljubljane. Tako hitri rasti prebivalstva stanovanja in infrastruktura ne sledijo. Posledica sta stanovanjska stiska in izrivanje naših ljudi iz Ljubljane. Vsako leto se jih odseli več kot 1.000. Ne smemo dopustiti, da si mladi Ljubljančani ne morejo več privoščiti življenja v svojem mestu. Ljubljana mora biti odprto mesto, vendar mora mestna oblast najprej poskrbeti za ljudi, ki tukaj živijo.

Marko Koprivc: Ne smemo zamešati vzroka in posledice. Življenje je tam, kjer ljudje živijo. Turizem ni izrinil prebivalcev iz centra, ampak se je mesto spremenilo. Dostop z avtom je bil odrezan, komercialna ponudba se je preselila v BTC. Prišel je Airbnb in dotrajane, stare stavbe so postale privlačne samo še za turizem. Spirala se je začela vrteti. Stanovanjska gradnja ob notranjem obroču je zaspala, čeprav gre za območja, ki omogočajo življenje brez avtomobila in z najboljšimi LPP povezavami. Vilharjeva se še gradi. Stolpnica na vrhu Njegoševe je še v načrtih, nova soseska na Povšetovi enako. Projekt na Tobačni je zastal. Turizem je pomembna dodana vrednost. Pogosto pa se z njim pojasnjuje težave, ki so posledica odsotnosti drugih politik. V center je treba vrniti prebivalce in ohraniti obstoječe, zgraditi stanovanja, spodbuditi prenovo stavb, prilagoditi NUSZ ter omejiti Airbnb, zakon smo že sprejeli. Če se vrnejo ljudje, se bo vrnilo tudi življenje.

Zoran Jankovič: V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi mesti, Ljubljana turistično ni prezasičena, in ne drži, da je center mesta urejen tako, da ustreza turistom. Vse, kar izvajamo, je v prvi vrsti namenjeno našim občanom, je pa razumljivo, da mesto, ki je urejeno in privlačno, privablja tudi turiste. Naš cilj ni povečevanje števila turistov; načrtujemo, da bomo ohranili 1,1 milijona turistov, ki bodo ustvarili 4 do 5 milijonov nočitev. Ankete kažejo, da je kar 79 odstotkom Ljubljančanom všeč, da je mesto privlačno za obiskovalce. Turizem je več kot le prihod obiskovalcev: ustvarja gospodarsko vrednost v višini 1 odstotka BDP-ja Slovenije, delovna mesta in poslovne priložnosti, podpira lokalno ponudbo in kulturo ter z namenskimi prihodki prispeva k projektom, prireditvam in infrastrukturi, ki bogatijo življenje v mestu in jih uporabljamo vsi. S ciljem razbremenitve mestnega središča že zdaj preusmerjamo turistične tokove v druge dele mesta in širšo regijo Osrednje Slovenije ter spodbujamo obiske v manj obremenjenih mesecih in zmanjševanje pritiska na glavno sezono.

Klemen Boštjančič: Turisti so dobrodošli, a mestno središče ne sme ostati zgolj lepa turistična kulisa, iz katere izginjajo Ljubljančani. Ko stanovanja postajajo turistične nastanitve, ko običajne trgovine izginjajo, ponudba pa se prilagaja zgolj turistom, mesto izgublja značaj. Zato se zavzemamo za strožjo in dosledno regulacijo kratkoročnega oddajanja (Airbnb), vključno z omejitvijo zgolj na julij in avgust. Vsako stanovanje, ki se vrne med najemna, lahko pomeni dom za mlado družino, študenta ali medicinsko sestro. Prostore moramo nameniti tudi lokalnim trgovinam in storitvam, del prireditev pa preseliti iz strogega centra. Turizma ne želim brezglavo omejevati, želim pa dati prednost zaščiti kakovosti bivanja Ljubljančank in Ljubljančanov. To je moj cilj.

Apolonija Simon: Središče Ljubljane je pod premočnim turističnim pritiskom, ko obisk turistov izriva stanovanja, lokalno oskrbo in mir prebivalcev. Sprejemljivega obsega turizma ne bomo določali na pamet, ampak s presojo nosilne zmogljivosti po območjih in sezonah. Zavzela se bom za omejevanje kratkotrajnega oddajanja tam, kjer ta zmanjšuje dostopnost domov, ter dosleden nadzor hrupa in rabe javnega prostora. Mestne poslovne prostore bomo s preglednimi razpisi prednostno namenjali lokalni oskrbi, obrti, kulturi in dostopni ponudbi za prebivalce. Podpirali bomo soseske trgovine Emonca, ki bodo povezovale lokalno hrano in druženje. Razvoj nastanitev mora upoštevati stanovanjske potrebe in zmogljivost okolja. Merilo uspeha turizma mora biti tudi kakovost življenja domačinov.

Jasmin Feratović: Menim, da je Ljubljana prečkala mejo vdržnosti turizma že leta 2015. Z vsakim letom je situacija samo slabša, količine turistov in inflacija, ki jo povzročajo, odtujujeta Ljubljano od njenih lastnih prebivalcev. Sprejeti je treba konkretne omejitve, od prepovedi Airbnb oddajanja, do konkretnega zvišanja turistične takse, da se dotok množičnega turizma ustavi. Prav tako je potrebno prekiniti investicije v turistom privlačno infrastrukturo v centru mesta ter ta denar preusmeriti v osnovno infrastrukturo, ki jo za svoje življenje potrebujejo občani.

Anton Rop: Ljubljana je turistično uspešna, vendar mora turizem koristiti tudi prebivalcem. Potrebujemo turizem z višjo dodano vrednostjo, predvsem kulturni turizem.
Kratkoročno: Nadzorovati Airbnb-je in izvajati zakonske omejitve, pregledno porabljati turistično takso ter proučiti njeno zvišanje. S subvencijami ohranjati tradicionalne trgovine in lokale z živo glasbo, urediti odlaganje odpadkov ter uvesti ljubljanski bon za prebivalce.
Dolgoročno: Turistično ponudbo širiti v Šiško, Moste in Bežigrad, s sosednjimi občinami oblikovati regionalno turistično strategijo ter razvijati velike glasbene dogodke in Festival Ljubljana.

Mojca Sojar: Turizma ne moremo in ne smemo omejiti. Ne smemo pa tudi dovoliti, da bi center mesta postal zgolj kulisa za turiste, ker bi se meščani izselili. Mogoče je omejiti delovni čas lokalov, glasnost glasbe, tudi določiti ponudbo različnih trgovin. Cene zaradi turistov ne bi smele biti višje, sploh če bi povzročile, da meščanke in meščani ne bi več obiskovali lokalov v centru mesta. Najprej moramo skrbeti za to, da se Ljubljančanke in Ljubljančani v mestu počutijo varne in da je Ljubljana njihov dom in ne samo kraj prebivanja.

Luka Mesec: Nikakor nisem proti turizmu, treba pa ga je ohranjati v zdravih mejah. V mestnem središču je ravnotežje med turizmom in življenjem domačinov že porušeno. Ko stanovanja postajajo turistične nastanitve, vsakdanje trgovine pa izpodrivajo prodajalne spominkov in vse dražji lokali, mesto izgublja vsebino, zaradi katere je sploh privlačno. Opozorila prebivalcev zato jemljem resno. Urejenost mesta pomeniti tudi, da si tu lahko privoščiš živeti, opravljati vsakdanje nakupe in preživljati prosti čas. Omejili bomo kratkotrajno turistično oddajanje in okrepili nadzor, da bi se čim več stanovanj vrnilo v dolgoročni najem. Občina mora dejavneje usmerjati ponudbo v svojih poslovnih prostorih. Pri oddajanju bomo upoštevali potrebe prebivalcev ter z dostopnimi najemninami podpirali živilske trgovine, obrtnike, kulturne vsebine in drugo, kar ohranja središče živo vse leto. Pri načrtovanju novih turističnih zmogljivosti pa bomo presojali tudi njihov vpliv na stanovanja, javni prostor in življenje v soseski. Turizem mora spoštovati meje mesta in potrebe ljudi, ki tu živijo. O prihodnosti središča morajo imeti odločilno besedo tudi njegovi prebivalci.

Foto: MMC RTV SLO/Taja Lesjak Šilak

Kaj manjka Ljubljani? Česa Ljubljana nima, pa menite, da bi morala imeti?

Matjaž Tomlje: Ljubljani manjka občutek, da lahko običajen človek tukaj dostojno živi in res vpliva na razvoj svojega mesta. Želimo Ljubljano, v kateri si lahko ustvariš dom, pokriješ življenjske stroške in veš, da ima tvoj glas pri odločanju težo. Predlagamo ustanovitev Ljubljanskega mestnega finančnega sklada za nakup prvega in dostopna najemna. Smisel teh ukrepov je, da človek s svojim delom lahko pride do primernega doma. Vsem otrokom v ljubljanskih vrtcih in osnovnih šolah želimo zagotoviti brezplačno prehrano. Deset odstotkov mestnega proračuna bomo namenili četrtnim skupnostim, o prednostnih projektih pa bodo odločali prebivalci. Pomembna sta varnost in zanesljiva oskrba. Zagovarjamo Ljubljano brez azilnega doma in bomo od države zahtevali dogovor o njegovi premestitvi. Mestne varnostne ukrepe bomo usmerili v težave posameznih sosesk, boljšo osvetlitev javnih površin ter sodelovanje redarstva in policije. Na energetskem področju bomo zasledovali cilj zanesljive oskrbe in razumnih stroškov za gospodinjstva. Vzpostavili bomo digitalni portal porabe javnega denarja, ki bo povezoval pogodbe, anekse, izplačila in stanje izvedbe mestnih projektov.

Aleš Primc: Ljubljana potrebuje župana, kot sem jaz, ki bo na prvo mesto postavil človeka. Bolnika, ki ne more do zdravnika. Starejšega in invalida, ki sta brez dvigala ujeta v stanovanju. Družino, ki ne najde parkirišča pred svojim domom. Človeka, ki vsak dan izgublja čas v prometnem kaosu. In zelo manjka tudi smisel za naše ljubljansko podeželje in kmetijstvo. Kot simbolno dejanje spoštovanja našega podeželja in kmetijstva bomo, če bom izvoljen, že naslednje leto spet pripravili kmečko ohcet, ki je bila nekoč ena največjih in najodmevnejših prireditev v Ljubljani. Ljubljani manjka obrat od megalomanskih projektov z megalomanskimi provizijami, o katerih smo lahko slišali, k resničnim problemom ljudi. Drugi o težavah govorijo. Jaz jih vidim in rešujem. Sem edini kandidat za župana, ki v tej kampanji tudi fizično dela. Pokosil sem travnik. Očistil odtočne jaške ob cestah. Asfaltiral sem nevarno klančino, kjer bi se gospa na vozičku ob padcu lahko ubila. Tako razumem delo župana: vidiš problem in ga rešiš.

Marko Koprivc: Ljubljani manjka 5.000 stanovanj in 20.000 dodatnih prebivalcev, ki so pravzaprav že vsak dan tukaj. Tukaj delajo, uporabljajo infrastrukturo, imajo v Ljubljani zdravnika, otroke v vrtcu, potem pa se odpeljejo v druge občine in tam plačajo dohodnino. Kaj pa manjka Ljubljančankam in Ljubljančanom? Več storitev za starejše. Zavod za oskrbo na domu že leta navaja težave, storitev pa dobi le peščica in breme pade na družine. Na družine, ki imajo po možnosti majhne otroke in zelo drag vrtec, potem pa imajo tudi težave ko pridejo počitnice in se kapacitete za varstvo zapolnijo praktično v trenutku. Zato Ljubljančani potrebujejo več programov počitniškega varstva. Potrebujejo nižje stroške javnega prevoza, da sprostimo ceste, in nižje položnice za mestno ogrevanje, da spodbudimo opuščanje kurjenja z drvi. Oboje potrebujemo zato, da bomo imeli čistejši zrak in lepše okolje. Ljubljančani potrebujejo tudi lokalnega kavalirja še v drugih soseskah ne samo v centru za turiste. Tudi v Fužinah ali Dravljah kakšna starejša oseba težje pride do trgovine, lekarne, zdravnika.

Zoran Janković: Mesto je živ organizem in se ves čas spreminja z novimi izzivi, na katere se sproti odzivamo. V 20 letih smo izvedli več kot 2.600 projektov, od tega 2.200 zunaj mestnega središča, s čimer smo nedvomno izboljšali kakovost bivanja naših meščanov. V Ljubljani primanjkuje stanovanj, zato smo v viziji Supermesto do leta 2045 omogočili izgradnjo 45.000 novih stanovanj, od tega 12.000 mestnih neprofitnih. Na Povšetovi že gradimo 361 stanovanj, kjer bo tudi nov center ponovne uporabe, potem bomo gradili še na Rakovi jelši, Jesihovem štradonu, v Stanežičah, na Cesti dveh cesarjev, Masarykovi ... Kljub gradnji pa bomo delež zelenih površin še povečali iz obstoječih 75 na 76 odstotkov, kar je na meji mogočega. V 20 letih smo ustvarili 120 hektarov novih zelenih javnih površin na nekoč degradiranih območjih. Manjkajo študentski domovi, za kar smo državi s sprejemom prostorskega načrta že pred leti omogočili gradnjo študentskega doma z 2000 ležišči na Vojkovi in na novo še dodatnih 360 ležišč na območju Roške.

Klemen Boštjančič: Ljubljana je doslej dajala prednost posamičnim velikim projektom in ambicioznim napovedim. Umanjkal pa je marsikateri pogoj, da bi (p)ostala mesto, ki za meščane dobro deluje v vsakdanjem življenju. Mladi potrebujejo stanovanja po dostopnih stroškovnih najemninah, vsi prebivalci zanesljiv javni prevoz, vsak izmed njih dostop do osebnega zdravnika in rešitve za parkiranje, vroča poletja pa več zelenja namesto odvečnega asfalta. Soseske potrebujejo več vpliva in denarja, zato bomo participativni proračun z 0,15 odstotka dvignili na vsaj 1 odstotek mestnega proračuna. Manjka tudi drugačen način upravljanja: pregledni stroški projektov, jasna odgovornost za rezultate in ena digitalna vstopna točka za vse storitve mestne uprave. Ljubljana ne potrebuje župana, ki bo sam odločal o vsem, ampak župana, ki bo poskrbel, da sistem vedno deluje v korist meščanov. Ljubljana si zasluži, da po dvajsetih letih začne pisati novo poglavje!

Apolonija Simon: Ljubljani manjka predvsem dostopnost: do doma, osebnega zdravnika in pediatra, zanesljivega prevoza ter odločanja o lastni soseski in mestu. Kot kandidatka iz civilnih iniciativ želim mesto, ki prebivalce posluša pred sprejetjem odločitev. Uvedli bomo participativni proračun, spodbudili četrtne skupnosti k aktivnejšemu sodelovanju pri izbiri in izvajanju projektov, organizirali platformo, na kateri bodo predlogi dobili obrazložen odgovor, njihova izvedba pa bo sledljiva. Odprli bomo več prostorov za ustvarjanje in druženje mladih ter medgeneracijsko povezovanje, tudi z uporabo mestnih in šolskih prostorov zunaj osnovne dejavnosti. Vzpostavljali bomo podporno mrežo za osamljene starejše in širili zelene, senčne površine. Ljubljana potrebuje povezane soseske, v katerih so osnovne storitve in pomoč dosegljive vsakomur.

Jasmin Feratović: Ljubljani manjka učinkovit javni potniški promet. Sam se vozim z avtobusom že celo življenje, nimam avtomobila in na lastni koži vsak dan izkusim, kako avtobusni sistem stagnira. Potreben je korenite prenove, pocenitve in nadgradnje.

Anton Rop: Ljubljani manjkajo osebni zdravniki in pediatri, čist zrak, učinkovit javni promet, dostopna neprofitna stanovanja in demokratično vodenje. Pri stanovanjih moramo okrepiti javni najemni fond in spodbujati dolgoročne najeme. Mestni stanovanjski sklad mora aktivneje vključevati primerna prazna zasebna stanovanja v javni najem. Dokapitalizirati ga je treba s sredstvi mestnega holdinga in spremeniti zemljiško politiko: namesto prodaje mora mesto pridobivati zemljišča za javno stanovanjsko gradnjo. Ob tem potrebujemo močnejše četrtne skupnosti, participativni proračun in več vpliva prebivalcev na odločitve. Mesto ni projekt. Mesto je skupnost.

Mojca Sojar: Ljubljani manjka županja ali župan, ki bi bila ali bil Ljubljančan in v srcu zaveden Slovenec. Župan mora dostojno predstavljati Ljubljano doma in v tujini. Ljubljana nima poštenega vodstva ampak koruptivno avtokratsko vodenje. Ljubljana nima več meščanskega karakterja, po centru Ljubljane se ponuja balkanska hrana in sliši balkanska glasba. Ljubljana je in mora ostati odprto mesto za vse, vendar pa mora biti jedro slovenske kulture in ne sme izgubiti svoje slovenske duše.

Luka Mesec: Ljubljani manjka osredotočenost na prave probleme v mestu: na življenje v soseskah, na zrak in promet, na stanovanjsko krizo, na nedostopnost zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Manjkajo možnosti za osamosvajanje mladih, da bi družine našle primerno stanovanje, starejši pa dobili pomoč in oskrbo blizu doma. Manjka nam tudi javni prevoz, ki bi bil za večino vsakdanjih poti samoumevna izbira: avtobus, ki pride hitro, ima prednost pred avtomobili in povezuje tudi soseske med seboj. V soseskah potrebujemo več prijetnih prostorov za srečevanje, kulturo, šport in druženje, kjer lahko kakovostno preživljaš čas, ne da bi moral ob vsakem obisku odpreti denarnico. Predvsem pa Ljubljani manjka več vpliva prebivalcev na razvoj mesta. Ljudje najbolje vedo, kaj pogrešajo v svoji okolici, in za uresničitev njihovih predlogov morajo imeti na voljo tudi del občinskega proračuna.


Kandidati za župana Aleksandar Repić, Izidor Predan, Gregor Novak, Kajetan Bajt in Aleš Vrhovec na naša vprašanja niso odgovorili.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅