Uspeh davčne reforme se meri s prihranki proračuna
PREMIUM | Sobotna priloga
Iluzija je pričakovati, da bosta večja potrošnja in gospodarska aktivnost hitro nadomestili izpad zaradi davčnih razbremenitev.

Galerija
Finančni minister Andrej Šircelj bi moral ob načrtovanih davčnih spremembah, reorganizirati tudi Finančno upravo. Foto Matej Družnik/Delo
Naša severna soseda Avstrija je pred dobrimi desetimi leti ugotovila, da njeni davčni prihodki ne dosegajo želenih. Po obširni analizi je prišla do spoznanja, da je potrebna korenita reforma javne uprave in davčnega sistema. Lahko rečemo, da se je naša soseda znašla v podobnem položaju, kot je zdaj Slovenija. Želela je večjo rast, višjo zaposlenost in višje davčne prihodke. Načrta, ki ga je takrat pripravila Avstrija, ne navajam zaradi njenih davčnih sprememb, ampak zaradi pristopa in načina izvedbe reforme. V prvem koraku je prerazporedila davčne obremenitve in razširila davčno bazo. Ob tem je močno davčno razbremenila osnovne dohodke prebivalcev ter zmanjšala in poenostavila obdavčitev malih podjetij. A razlog teh sprememb ni bila le davčna spodbuda. Ključno je, da se je s tem močno ...
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗